Glede sprostitve tečaja švicarskega franka je ministrstvo za finance po besedah ministra Dušana Mramorja pregledalo dogajanje od leta 2003 dalje. V obdobju do leta 2008 se je bilo ugodneje zadolževati v frankih. Od takrat dalje pa je po krizi v evroobmočju je franku vrednost narasla, zato so se takrat krediti v frankih zmanjševali.
V ostrem upadu vrednosti evra so kreditojemalci videli, da so jim anuitete narsle. Mramor opozarja, da gre predvsem za pogodbeni odnos med kreditojemalcem in banko. Država pa ima tu le varovalko z zakonom o potrošniških kreditih, ki določa, da mora biti kreditojemalec o vsem ustrezno obveščen, je povedal na novinarski konferenci po seji vlade. Pri tem država predvsem zagotavlja to, da je kreditojemalec dobro obveščen.
Na podlagi doslej zbranih informacij so po njegovih navedbah ugotovili, da je Banka Slovenije na valutna tveganja ustrezno opozarja, medtem ko glede tega, ali so banke navodila in priporočila centralne banke upoštevale in v kakšnem obsegu, še nimajo jasne slike. "Na tem področju bomo še naredili analizo," je zagotovil minister in napovedal srečanje z Združenjem bank Slovenije (ZBS). Pogovori bodo šli v smeri priporočil, kako naj banke ravnajo v primerih, ko so ljudje zaradi spremembe tečaja zašli v težave, in da naj jim pri omogočijo maksimalno pomoč.
Do zdaj so ugotovili, da je Banka Slovenije od leta 2005 nenehno opozarjala, da gre za tvegano početje. Leta 2006 so zahtevali, da banke dobijo tudi pisne izjave kreditojemlcev, da so seznanjeni s tveganjih. Leta 2008 je bila o tveganjih narejena tudi zgibanka.
Kakšne rešitve so na voljo posojilojemalcem?
Kreditojemalci naj se z banko o možnih rešitvah pogovorijo. Pri tem se lahko z njo dogovorijo za predčasno poplačilo kredita, za odlog plačila oz. podaljšanje dobe odplačevanja ali za spremembo posojila iz frankov v evre. "S tem se zadolžijo v valuti, v kateri prejemajo dohodke, kar je najbolj normalno," je dejal.
Naredili bodo še analizo, kako so banke spoštovale zakon in kako so obveščale kreditojemalcem in ukrepali, če bo potrebno. Mramor pojasnjuje, da sta Madžarska in Hrvaška v popolnoma drugem položaju, ker imata svojo valuto in centralno banko. Ti dve državi sta centralnima bankama naročili, da fiksira tečaj franka pri neki vrednosti, česar pa Slovenija sama ne more storiti. Mrarmor tudi pravi, da tako kot švicarska centralna banka ni bila sposobna vzdrževati fiksnega tečaja, tudi ti dve tega ne bosta mogli na dolgi rok.
Na neposredno vprašanje, če vlada ne bo naredila ničesar za kreditojemalce, ki imajo posojila v frankih, je Mramor odgovoril, da, če bo potrebno se bo vlada ustrezno odzvala. Po njegovih besedah banke samo s porastom franka niso ničesar pridobile. Ključno pri odnosu stranka - banka je, ali je bil posojilojemalec ustrezno obveščen o tveganjih, ki jih je prevzel pri najemu kredita, pravi Mramor. Če bi se izkazalo, da banke niso ustrezno obvestile posojilojemalcev, pa bo država ukrepala, a ni želel povedati, kako.
Govorili tudi o rebalansu proračuna
Sicer je vlada današnjo sejo začela z rebalansom proračuna. Dokončno razpravo bo imela naslednji teden. Da bi pogajanja z občinami čim bolje potekala, je odoločila da bo poleg že dogovorjenih ukrepov, ki znižujejo stroške občin, določila 20 področij, pri katerih bo skušala uvesti sistemske spremembe, ki bodo še zmanjšale stroške občinam in zmanjšala državna sredstva, ki jih prejemajo občine. "Vlada s tem računa, da bo na drugi strani možen dogovor o bistvenem zmanjšanju sredstev, ki jih proračun daje posameznim občinam," je dodal.
Ustrezne spremembe zakonov, ki bodo ugodne za občine, bodo iskale posebne skupine, oblikovane znotraj teh 20 ukrepov. Vanje bodo po Mramorjevih zagotovilih povabljeni tudi predstavniki občin.
Sicer pa bo predlog rebalansa vlada predstavila prihodnji četrtek. O pripravi dokumenta je povedal še to, da cilj ostaja primanjkljaj v višini 2,8 odstotka bruto domačega proizvoda, kar je v skladu s paktom stabilnosti in rasti.Za dogovor s posameznimi proračunskimi uporabniki je tako še teden dni časa, za petek so denimo napovedana nova pogajanja z občinami.
Vlada se je odločila pripraviti spremembe letošnjega proračuna že lani jeseni, prav tako je že določila zgornjo mejo odhodkov. Ti lahko sežejo do 9,85 milijarde evrov, medtem ko se bo v proračun letos steklo 8,50 milijarde evrov. Proračunski primanjkljaj, za leto 2015 zdaj določen pri 859 milijonih evrov, bo tako dosegel 1,35 milijarde evrov.
Vlada je sicer že pripravila predlog zakona o interventnih ukrepih za uravnoteženje javnih financ občin, ki ga bo v obravnavo v DZ poslala skupaj s predlogom rebalansa. Kot je bilo razumeti po dosedanjih pogajanjih, so se vladna stran in združenja občin o ukrepih, ki bodo vključeni vanj, uskladili, še vedno pa so si precej narazen v ocenah, kolikšne prihranke bodo dejansko prinesli.
Za zagotovitev vzdržnih javnih financ in za zmanjšanje izdatkov proračunov občin osnutek interventnega zakona predvideva spremembe oz. dopolnitve 11 zakonov. Med drugim gre za spremembe zakona o lokalni samoupravi, zakona o vrtcih, zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev ter zakona o zemljiški knjigi.
Še vedno pa predstavniki treh združenj občin in vlade ostajajo narazen pri višini letošnje povprečnine, torej zneska, ki ga občine dobijo na prebivalca za izvajanje z zakonom določenih nalog. Vlada ga želi znižati, odločilen za dogovor pa bi utegnil biti petek, ko se znova sestanejo.
KOMENTARJI (382)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.