Prispevna stopnja za obvezno zavarovanje za dolgotrajno oskrbo 1,47 odstotka

Minister za zdravje Tomaž Gantar, minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Janez Cigler Kralj in v. d. generalnega direktorja direktorata za dolgotrajno oskrbo Klavdija Kobal Straus so na novinarski konferenci predstavili predlog zakona o dolgotrajni oskrbi in obveznem zavarovanju za dolgotrajno oskrbo.

Gantar je uvodoma povedal, da je to po mnogih letih predlog zakona, za katerega je bilo na posvetu rečeno, da idealnega zakona ni, a so se vsi, ki so pri oblikovanju predloga sodelovali, trudili na vse moči, da bi bil zakon čim bližje idealnemu oz. tistemu, kar večja populacija potrebuje. Gre namreč za področje, ki je bilo vrsto let zapostavljeno, kjer je bila omejena dostopnost do storitev in kjer odstopamo od praks sodobnih držav. "Skušali smo zaobjeti to, da starejši populaciji nudimo vse, kar potrebuje. Slovenija kot socialna država si to zasluži in naša starejša generacija si to zasluži," je dejal.

Cigler Kralj je nadaljeval, da sta z Gantarjem "tandem že od prvega dne". Kot je povedal, so vsi skupaj z vlado trdno odločeni, da je čas, da po skoraj 20 letih naredijo premik naprej na področju dolgotrajne oskrbe. "Seznanjeni ste z vsemi odprtimi zadevami, ki že tečejo – glede razpisa za 1100 postelj v koncesijah, za manjše enote, torej začasne namestitve, dnevne centre za varstvo starejših in za ostale načrte, ki jih imamo kot zaveze zapisane v koalicijski pogodbi – da bomo zgradili pet novih domov in dokončali dva že začeta. Manjše korake torej že delamo, z Zakonom o dolgotrajni oskrbi pa bomo na strateški ravni vse te aktivnosti in ukrepe, ki jih izvajamo na področju skrbi za starejše, povezali v celovit sistem, ki bo zagotavljal, da bodo storitve oskrbe starejših ljudem dostopne, prijazne, da bodo zagotavljale dostojanstvo človeka in da bodo tudi finančno dosegljive."

Tri ključne stvari

Po njegovih besedah so v novem predlogu zakona z vidika sociale ključne tri stvari. Prva je, da nov sistem ljudem omogoča, da čim dlje ostanejo v domači oskrbi. To je tudi zahteva sodobnih smernic oskrbe starejših in številnih nevladnih organizacij. "Druga pomembna točka: če ljudje ne morejo ostati doma in potrebujejo neko vrsto nege v instituciji, je pomembno, da jim zagotovimo dostojanstveno bivanje v instituciji, glede na njihove potrebe in želje. Predlog zakona loči tri vrste domov, glede na stopnjo oskrbe, ki jo posameznik potrebuje – bivalni dom, oskrbni dom in negovalni dom," je pojasnil. Večina domov ostane v domeni ministrstva za socialo, kar pomeni, da se ohranja socialni vidik, saj želijo, da "se ljudje v domovih počutijo, kot da so tam doma". Tretja ključna stvar pa je, da ljudje, ki potrebujejo dolgotrajno nego in več zdravstvene oskrbe, dobijo možnost, da so oskrbovani tudi z vidika sociale v negovalnih domovih. "Ključno je torej, da zakon zagotovi kvalitetne storitve, različne storitve, da ponudi možnost izbire in da so te storitve finančno dosegljive."

Prispevek za obvezno zavarovanje za dolgotrajno oskrbo v višini 1,47 odstotka 

Aktualne potrebe uporabnikov so presegle storitve, ki smo jih sposobni nuditi, in epidemija je pokazala na določene pomanjkljivosti v sistemu, pa je opozorila Kobal Strausova in zagotovila, da se s tem zakonom zapolnjujejo te vrzeli. 

Za zagotovitev pravic iz predloga zakona se iz obstoječih javnih virov prenese 305,22 milijona evrov, dodatno pa je treba zbrati 335,85 milijona evrov. Z dodatno zbranimi sredstvi želijo omogočiti, da osebe s primerljivimi potrebami dostopajo do primerljivih pravic, ki bodo v celoti financirane iz javnih virov. Predlog zakona s tem omogoča, da uporabniki prejmejo storitve, ki jih potrebujejo, ne glede na njihov socialno-ekonomski status ali brez dodatnih obremenitev njihove družine ali lokalnih skupnosti.

Tako bi prispevna stopnja za obvezno zavarovanje za dolgotrajno oskrbo znašala 1,47 odstotka, pri čemer bi se za 0,4 odstotne točke znižala prispevna stopnja iz naslova obveznega zdravstvenega zavarovanja, je pojasnila Kobal Strausova. Po njenih besedah bi tako posameznik z minimalno plačo v sveženj za dolgotrajno oskrbo prispeval mesečno 11 evrov, enak delež tudi njegov delodajalec, posameznik s povprečno plačo 21 evrov, za upokojence pa bi se zagotavljal prispevek iz sredstev Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje v višini sedem evrov. 

Po predlogu zakona bi se zmanjšali denimo stroški, ki jih mora oseba plačati v institucionalnem varstvu. Storitve dolgotrajne oskrbe, kot so denimo pomoč pri umivanju, oblačenju, hranjenju ali priprava in dajanje zdravil, bi se namreč v celoti zagotavljale iz javnih virov, zbranih v blagajni dolgotrajne oskrbe. Posameznik pa bi moral plačati strošek namestitve in bivanja, kot jih tudi v domačem okolju, je pojasnila Kobal Strausova. Z dodatnim prostovoljnim zavarovanjem pa bi bil lahko posameznik upravičen tudi do storitev, ki niso vključene v osnovni paket storitev dolgotrajne oskrbe, denimo do namestitvenih storitev. 

Po njenih besedah je predvideno, da bo ocenjevanje, ali je posameznik upravičen do pravic dolgotrajne oskrbe, potekalo na njegovem domu. Oceno bo naredil strokovni delavec vstopne točke, za katero načrtujejo, da bo umeščena na območnih enotah zavoda za zdravstveno zavarovanje. Če bo oseba upravičena do pravic dolgotrajne oskrbe, bo uvrščena v eno od petih kategorij upravičenosti, na podlagi katerih bo dostopala do različnega obsega sredstev, ki jih bo namenila za oskrbo, ki jo potrebuje.

Po Gantarjevih besedah zakon znotraj koalicije še ni bil usklajevan, a po njegovem mnenju ne bi smelo biti težav, glede na to, "da je v skladu s koalicijsko pogodbo in tem, kar so se pogovarjali". Cigler Kralj pa je poudaril, da gre za prvi predlog, da bodo po javni razpravi pregledali vse predloge, zadevo pretresli v okviru koalicije in rešitve medresorsko uskladili. "To je šele začetek," je ocenil. Gantar sicer dopušča tudi možnost prehodnega obdobja. Verjame tudi, da bi lahko znaten del sredstev za dolgotrajno oskrbo v naslednjih letih pridobili iz evropskih sredstev. 

Državna sekretarka Tina Bregant pa je na tiskovni konferenci predstavila predlog zakona o nalezljivih boleznih, ki določa, da necepljenih otrok ne bo mogoče vključiti v javno financiran vrtec ter nekatere srednje in visoke šole ter fakultete.