Predsednik Policijskega sindikata Slovenije je na novinarski konferenci predstavil težave, ki jih imajo pri komunikaciji z Ministrstvom za notranje zadeve. Na sindikalni strani ugotavljajo, da dialoga s trenutnim vodstvom ni oziroma je ta izjemno nekonstruktiven. "Sindikat in predstavniki sindikata smo podvrženi širjenju laži in drugim nizkotnim oblikam oblikam ravnanja," pravi Rok Cvetko, ki meni, da trenutno zdravstveno zaskrbljujoče stanje ni opravičljiv razlog za to, da dialoga ni.
Svet Policijskega sindikata Slovenije se je preoblikoval v stavkovni odbor
Policijski sindikat naj bi imel redne sestanke z ministrstvom, a iz sindikata opozarjajo, da do mesečnih sestankov pride zgolj na izrecno zahtevo Policijskega sindikata Slovenije. Z njim so se v času polletnega mandata srečali šele drugič. "Minister nam je dal vedeti, da sestanek poteka predvsem zato, ker je to uradni zahtevek in ne zato, da bi dejansko prišli do rešitev določenih odprtih zadev," je razložil Cvetko.
"Z največjo grozo smo prejeli signal ministra ob zaključku sestanka, da lahko predloge Sveta PSS pospravi v žep, kot naj bi to storil že pred tremi ali štirimi tedni. Vse to pa da je odvisno od naših dopisov, torej našega opozarjanja na morebitne nepravilnosti," razlaga predsednik sindikata. "Takšen način komunikacije v PSS ocenjujemo kot zelo odkrit poizkus izsiljevanja ali ustrahovanja sindikata in neposreden vpliv na svobodo našega delovanja. Zato je bila celotna zadeva predstavljena tudi na najvišjem organu Svetu sindikata, ki je sprejel stališče, da na takšna izsiljevanja ministra ne pristaja in jih zavrača," je dejal.
"Danes je bila zato sprejeta soglasna odločitev, da se svet preoblikuje v stavkovni odbor," je dodal. Med govorom je izpostavil več težav, a najbolj moteča je bila strokovna analiza vrednotenja delovnih mest uradnikov s posebnimi pooblastili, torej policistov, vojakov in carinikov. Kot opozarja Cvetko je bila ta zaradi vpliva ministrstva, tudi z "vsebinskimi pripombami" pristranska in torej ne neodvisna, kakršna bi morala biti. Analiza je pokazala, da odstopanja v obremenitvah med uniformiranimi poklici ni, kar je za PSS povsem nesprejemljivo, saj je tudi neodvisna evropska analiza pokazala diametralno nasprotne rezultate.
Prav to analizo naj bi minister za zunanje zadeve Aleš Hojs uporabil za izsiljevanje, saj v primeru, da bi vlada rezultate analize potrdila, policistom ne bi več izplačevali t.i. schengenskega dodatka.
"Preoblikovanje ob primerni reakciji vodstva MNZ še ne pomeni izvajanja stavkovnih ali drugih sindikalno zaostrenih ukrepov," dodaja Cvetko. Namen preoblikovanja v prvi fazi je, da delodajalec prepozna potrebo po konstantnem in strpnem vodenju dialoga, pravi in dodaja, da če se to ne bo zgodilo, se v okviru stavkovnega odbora lahko formirajo posamezne aktivnosti, ki lahko vodijo tudi v sindikalni konflikt.
"Absolutno in povsem nesprejemljivo je, da vodstvo MNZ ne spoštuje določil in dogovora o vodenju socialnega dialoga s sindikatom in da najvišji državni uslužbenec ne spoštujejo danih zavez in dogovorov," je prepričan. "Še toliko bolj nesprejemljivo je, da tako zlahka stopajo pred državljane RS in naslavljajo te najbolj izpostavljen poklicne skupine zgolj takrat, ko jih potrebujejo in brez pravega dialoga nalagajo nove obveznost v okviru teh nalog veliko obljubljajo podpisujejo pogodbe in sporazume, tudi višja plačila, pa vendar ko se enkrat razmere, ko so ti ljudje potrebni , končajo, so vse te obljube hitro pozabljene," razlaga.
"Sprašujemo se, komu lahko v tem trenutku državljani sploh še zaupamo, če ne le dana beseda, ampak celo podpisani sporazumi in pogodbe ne veljajo," pravi Cvetko.
Na sestanku z ministrom so sicer želeli govoriti o več odprtih temah, med drugim o nerešenem vprašanju glede dodeljevanja karanten migrantom v centru v Postojni. "Policisti so za pomoč prosili zdravstveni inšpektorat, ki na vprašanja še ni odgovoril in pa NIJZ, odkoder odgovarjajo na vse ostalo, le na ključno vprašanje ne," je dejal Cvetko. Vprašal se je, če za določene osebe na ozemlju RS veljajo drugačna pravila kot za ostale, ki prihajajo iz držav na rdečem seznamu. Povedal je, da je to vprašanje za policiste in njihovo zdravje ključno, saj so dnevno v stiku z ljudmi, za katere ukrepi za preprečevanje virusa ne veljajo.
Kot drugo težavo je izpostavili določanje karanten pri prečkanju mej. "Za to policisti niso usposobljeni," pravi in dodaja, da lahko ravno zaradi nedorečenosti izvajanja te dejavnosti na sodišču zaradi "napačno" dodeljene odločbe nastrada prav policist. Skrbi pa jih tudi nerešeno vprašanje koronskih dodatkov. Ne vedo kako bo s tistimi policisti, ki so na meji z Italijo delali, ko je bila pri njih že razglašena pandemija, v Sloveniji pa še ne.
Težava je tudi pri ostalih policistih, ki so prejeli dodatke za sklic in izvajanje posebnih nalog, ne pa tudi dodatke za epidemijo. "Kar pomeni, da so bili policisti, ki so izvajali posebne naloge plačani manj, kot policisti, ki so opravljali običajne naloge," pojasnjuje. Minister naj bi sicer na včerajšnji seji povedal, da situacijo preverjajo in da jo nameravajo tudi urediti, a na sindikatu ostajajo zaskrbljeni, saj da jih o tem ni nihče obvestil.
Policijski sindikat ima vso podporo Konfederacije sindikatov javnega sektorja Slovenije
Na konferenci je spregovoril tudi predsednik Konfederacije sindikatov javnega sektorja Slovenije (KSJS) Branimir Štrukelj, ki pravi, da lahko razume, da sindikat komu ni všeč, "ampak dejstvo je, da je sindikat tako legitimen kot tudi legalen predstavnik policije in posledično tudi upravičen sogovornik Ministrstva za notranje zadeve".
"To dejstvo je potrebno spoštovati," pravi Štrukelj. "Sindikatu je po ustavi zagotovljena svoboda delovanja. Če se na osebni ravni izpostavlja in poskuša manipulirati z dejstvi se s tem skuša poseči v svobodno delovanje sindikata," pravi in dodaja, da podpira delovanje Policijskega sindikata Slovenije. "Posegi na to področje niso mogoči. Oblasti pozivamo, da upoštevajo, mednarodne zakone in ustavo, ki pravi, da je delovanje sindikata svobodno," je zaključil.
KOMENTARJI (356)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.