'Vlada želi za zaprtimi vrati razdeliti pet milijard evropskih sredstev'

Koalicija ustavnega loka (KUL) zahteva sklic izredne seje državnega zbora, na kateri bi govorili o pripravi nacionalnega Načrta za okrevanje in odpornost (NOO). Poslanci strank SD, LMŠ, Levica in SAB so namreč prepričani, da je o tako pomembnem dokumentu za prihodnji razvoj države ključna široka javna razprava.

Poslanec SD Franc Trček je uvodoma spomnil, da gre pri nacionalnem načrtu za okrevanje in odpornost za načrt razpolaganja z okoli petimi milijardami evrov sredstev, od tega 1,5 milijarde evrov nepovratnih sredstev in 3,6 milijarde evrov kreditov. "Vlada dela to na način nekega internega dokumenta, v tajnosti," je izpostavil.

Ob tem je poudaril, da gre za zelo preprosto dilemo. "Premisliti moramo, kako bodo penezi delali peneze, in ne, kako bomo mi te peneze zabetonirali." "Vladni tajni model razvoja Slovenije je asfalt in beton, ki ga bodo težko ozelenili, kaj šele digitalizirali," je dodal.

Poudaril je, da mora Slovenija pet milijard evropskih sredstev porabiti za vložek v smotrne naložbe, ki bodo pripomogle k razvoju. "Mi imamo alternativni program razvoja Slovenije. Smo za to, da se, podobno kot v drugih evropskih državah, o tem opravi resna javna razprava," je podčrtal. S tem želijo začeti v državnem zboru na izredni seji in nadaljevati "onkraj tega".

Pri celotnem NOO so po mnenju Nika Prebila (LMŠ) ključne tri stvari. "Prva je, da je vladni načrt še vedno tajen, kar je po mojem mnenju narobe, vlada pa načrtno skriva osnutek  nacionalnega načrta pred ljudmi, kar je za družbo škodljivo," je navedel. "Kot drugo, gre za dokument, ki bo resnično krojil in določal prihodnost slovenske družbe. Zato sta javna razprava in širša vključenost vseh zainteresiranih vsekakor nujni." Kot je poudaril, so poskusi, da bi načrt zadostil manjšim, parcialnim interesom, zgrešeni že v osnovi. "Kot tretje pa to ne bi smel biti projekt ministrov in birokratov, ampak predvsem ljudi," je izpostavil.

Prebil še meni, da bi bile posledice slabega načrta lahko hude, hkrati pa opozarja, da bi nas lahko druge članice Unije prehitele v razvoju.

Pobudniki izredne seje so bili kritični tudi do same vsebine osnutka načrta. "Vlada prioritet, kot je opozorila tudi Evropska komisija, ni določila. Na kup so nastrgali nekatere občinske projekte; če bi šli gledati, iz katerih občin so jih najbolj upoštevali, gre verjetno za tiste občine, ki so najbližje vladajoči politični stranki," je dejal koordinator Levice Luka Mesec. "V teh načrtih so projekti od nekih bazenov v manjših vaseh do drugega bloka nuklearne elektrarne. Skratka, nobene rdeče niti in nobenih prioritet," je dodal Mesec, vladni načrt pa označil za "skrpucalo".

Vladi je očital tudi, da v osnutku načrta zanemarja tista področja, za katere tudi sama ves čas poudarja, da so ključna, zlasti zdravstvo in sistem dolgotrajne oskrbe.

Izpostavil je, da so sami pripravili svoj načrt za okrevanja in ga javnosti predstavili že konec decembra. "Če bi vlada poskušala odpravljati lastne napake, bi si lahko pogledala ta načrt, po katerem bi lahko svoj program, ki je bil na Evropski komisiji že drugič zavrnjen, dopolnila, pa tega ni storila," je povedal.

Tudi on je izpostavil, da se je vlada načrta lotila za zaprtimi vrati, kar je nesprejemljivo. "Vlada poskuša razdeliti pet milijard evropskih sredstev, kar je približno polovica slovenskega letnega proračuna, in veste, da je proračun ključen dokument, ki kaže, kako se bo družba v prihodnjem letu, dveh razvijala." O tem bi po mnenju Meseca morali imeti široko javno razpravo.

"Aktualna vlada na eni strani ponuja roko sodelovanja, na drugi strani pa vehementno sprejema strateške odločitve brez sodelovanja zainteresirane javnosti," pa je medtem navedel Andrej Rajh iz SAB.

Vladni načrt po njegovem predstavlja odstopanje od navodil Evropske komisije, kako mora biti dokument pripravljen in katerim ciljem mora slediti. Kot pravi, vsebinsko "ne naslavlja problema zdravstva, sociale in mladih ter ne zasleduje digitalnega in zelenega. Manjka mu reformna dimenzija".

Poudaril je, da vlada bistveno več sredstev namenja za cestno infrastrukturo namesto za železnice in razogljičenje. "Program, ki ga je vlada poslala v Bruselj, daje prednost betonu in ogljiku ter ne odraža evropskih prioritet in ukrepov, ki so pomembni za izhod iz krize," je prepričan.

Dejal je, da vlada z nenadzorovanim zadolževanjem ogroža tudi prihodnje generacije. "Od vlade pričakujemo, da nam bo prisluhnila in pri daljnosežnih rešitvah vključila javnost," je povedal.

Ocenil je še, da načrtu primanjkuje osnovne vizije in da ta zasleduje partikularne interese.

SVRK: Zahteva za sklic seje DZ o načrtu za okrevanje priložnost za izmenjavo mnenj o skupni prihodnosti

Služba vlade RS za razvoj in evropsko kohezijsko politiko (SVRK), ki koordinira pripravo nacionalnega načrta za okrevanje in odpornost, pa vidi zahtevo za sklic seje DZ kot priložnost za izmenjavo mnenj o skupni prihodnosti. Na seji, ki jo zahteva opozicija, nameravajo ovreči neresnice in manipulacije, ki da se pojavljajo glede tega dokumenta.

Kot so sporočili iz vladne službe, je bil načrt za okrevanje in odpornost v preteklih mesecih deležen široke izmenjave mnenj s preko 2000 deležniki. Sodelovali so vsi župani, direktorji regionalnih razvojnih agencij, člani svetov in razvojnih svetov vseh 12 razvojnih regij, člani svetov obeh kohezijskih regij, večkrat je bil obravnavan na Ekonomsko-socialnem svetu, sodelovali so tudi številni deležniki iz gospodarstva, nevladnih organizacij in ostali.

Načrt s prilogami je interne narave, ker je še v postopku usklajevanja. Spreminjajo se tudi tehnične zahteve Evropske komisije glede strukture dokumenta. Javno pa so od potrditve osnutka na vladi objavljene programske prioritete, glavna vsebinska izhodišča in struktura predvidenih sredstev po področjih in podpodročjih, kjer je upoštevana usmeritev o 37-odstotnem deležu za zeleno in o 20-odstotnem deležu za digitalno. V načrtu ni konkretnih projektov na lokalni ravni.

"Ti se bodo izbirali preko javnih razpisov, so pa nekateri pomembni projekti na nacionalni ravni, kot sta novi infekcijski kliniki v Ljubljani in Mariboru, velike investicije na železniškem omrežju, na področju socialnega varstva, na področju digitalizacije, energetskih prenov javnih objektov, gradnje najemnih stanovanj. V načrtu pa ni bazenov v manjših vaseh niti drugega bloka Nuklearne elektrarne Krško, kot navajajo predlagatelji," so navedli.

Znova so zanikali tudi navedbe, da je bil načrt že dvakrat zavrnjen s strani Evropske komisije. Šele pretekli teden je bila namreč sprejeta uredba vzpostavitvi instrumenta za okrevanje in odpornost, ki omogoča državam članicam formalno vložitev načrtov v proceduro potrjevanja. Rok se izteče 30. aprila.

Evropska komisija torej doslej še ni obravnavala nobenega od načrtov držav članic. Slovenski načrt je med 18 načrti, ki so v tem postopku vsebinsko celoviti in glede katerih na številnih sestankih uradniki komisije dajejo državam članicam priporočila za izboljšave, so poudarili. Ko bo dokument na tehnični ravni dokončno usklajen, bo posredovan v potrditev vladi in v formalno potrjevanje.

5,2 milijarde za Slovenijo: 1,6 milijarde nepovratnih sredstev in 3,6 milijarde posojil

Kot smo poročali pred dnevi, naj bi bili v Bruslju nezadovoljni s slovenskim NOO. V SVRK so takrat odgovorili, da so "številni mediji povzemali neresnične navedbe STA v povezavi s slovenskim NOO, o katerem STA, sklicujoč se na neuradne informacije, piše, da je po oceni Evropske komisije med slabše pripravljenimi".

Kot so zatrdili, Evropska komisija ni obravnavala še nobenega od načrtov držav članic, ker jih do sprejema Uredbe o vzpostavitvi mehanizma za okrevanje in odpornost ni mogoče posredovati v formalno proceduro. "Tako kot pri ostalih programih evropske kohezijske politike, kjer se operativni programi pred formalno vložitvijo v potrditev usklajujejo na delovni ravni z uradniki Evropske komisije, je tudi NOO podvržen podobnim postopkom," so sporočili iz vladne službe.

Za financiranje nacionalnih ukrepov za blažitev gospodarskih in socialnih posledic pandemije bo iz instrumenta za okrevanje in odpornost na voljo 672,5 milijarde evrov, od tega 312,5 milijarde nepovratnih sredstev in 360 milijard posojil. Slovenija ima na voljo 5,2 milijarde evrov, od tega 1,6 milijarde nepovratnih sredstev in 3,6 milijarde posojil.