Minister za zdravje Danijel Bešič Loredan je povedal, da smo med epidemijo imeli rak rano v čakalnih vrstah. "Čakalne vrste je potrebno urediti zaradi vseh pacientov, ki so med epidemijo izostali iz rednih in preventivnih pregledov, kot sta ZORA ali SVIT. Prišlo je tudi do izpada pregledov v drugih preventivnih in referenčnih ambulantah, bilo je manj pregledov kroničnih, duševnih in ostalih bolezni," je dejal Bešič Loredan in opozoril, da so odkrili tudi bistveno manj rakavih obolenj.
"Te posledice se bodo poznale šele kasneje, prišlo bo do bumerang efekta epidemije. Zato moramo zdravstvo okrepiti na boljšo raven, kot je bila pred začetkom epidemije," je dodal minister. Opozoril je tudi, da ne smemo pozabiti na obravnavo covidnih bolnikov. "Covidni rep moramo rešiti, vse paciente, ki so bili prikrajšani, moramo pravilno in korektno obravnavati."
Obravnavi covidnega repa bodo na ministrstvu posebno pozornost namenili v naslednjih treh letih. Zdravstveno obravnavo želijo omogočiti vsem pacientom, pozabili ne bodo niti na rehabilitacijo covidnih bolnikov. "Cilj je do leta 2023 rešiti to situacijo. Gremo korak za korakom," je dejal Bešič Loredan.
Alenka Kolar, v. d. generalnega direktorja direktorata za digitalizacijo v zdravstvu, je predstavila možne rešitve za naprej. Nekaj jih že poznamo, to sta npr. e-zdravje in izdaja digitalnih napotnic. Opozorila pa je, da je treba najprej počistiti čakalne sezname.
"Pri analizi podatkov iz NIJZ smo ugotovili, da gre za velika odstopanja v sistemu. Na primer kontrolni ortopedski pregled naj bi imel čakalno dobo minus 1676 dni čakanja. Po tej negativni vrednosti vidimo, da gre za napako v samem informacijskem sistemu oziroma napake v digitalizaciji," je pojasnila Kolarjeva. Opozorila je tudi na t. i. dvojne paciente. V sistemu so večkrat opazili, da ima isti pacient izdanih več napotnic pri različnih izvajalcih oziroma je večkrat naročen na isti pregled. Tudi to daljša seznam čakalnih vrst. "Gre torej za to, da so ugotovljene napake v samih podatkovnih bazah čakalnih vrst in te je treba najprej odpraviti," je povedala v. d. generalnega direktorja.
Kolarjeva je izpostavila tudi vlogo pacientov. "20 odstotkov pacientov sploh ne pride na naročeni pregled. To ni čakalna vrsta, to je izbira pacienta. Pacienti želijo biti obravnavani pri točno določenem zdravniku ali pa se za obisk ne odločijo zaradi dopustov," je dejala. Zato na tem mestu predlaga možnost odjave od termina. "Posameznikom se večkrat nihče ne oglasi in se od termina ne morejo odjaviti. Ta sistem je potrebno izboljšati," je pojasnila. Z možnostjo odjave bi namreč zdravniki na termin lahko naročili druge paciente.
Poleg tega nameravajo zamejiti zdravnike. Trenutno zakon omogoča, da vsak napotni zdravnik pacientu izda napotnico za vsakega specialista, morda pa bodo v prihodnje to možnost onemogočili. "Ne more vsak zdravnik naročati v vse ambulante. Za primer podam onkologa, ki pacienta naroči na genetsko preiskavo za maligna obolenja," meni Kolarjeva. Izpostavlja tudi, da je treba ljudi obvestiti o tem, da pregled ali operacijo lahko opravijo povsod v Sloveniji in niso omejeni samo na kraj, v katerem živijo. Porazdelitev pacientov bi lahko imela pozitiven učinek na manjšanje vrst.
Aleš Šabeder, svetovalec ministra in predsednik sveta onkološkega inštituta, je pri tem izpostavil, da so v pripravi ustanovitve novega organa: "Prihodnji mesec bo del zdravstvenih inšpektorjev prišel na urad, ki bo skrbel za nadzor čakalnih seznamov. Ustanovili bomo organ, ki bo izvajalce nadziral in po potrebi sankcioniral," je pojasnil. Z organom bi zmanjšali možnost človeških napak, ki se pojavljajo pri čakalnih vrstah.
Bešič Loredan je še poudaril, da imajo v načrtu v mesecu dni prečistiti čakalni seznam. "Ko bomo imeli posodobljene in verodostojne podatke, bomo vedeli, kako naprej. Danes sploh ne vemo, koliko ljudi v resnici čaka. Nato pa moramo poskrbeti, da bo storitev kjer koli v Sloveniji opravljena kvalitetno. Pacient mora pri tem imeti možnost izbire," je zaključil.
KOMENTARJI (422)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.