'Prenevaren ogled cerkve'

Potem ko je Družba sv. Martina v drugi polovici januarja začela zaračunavati tri evre vstopnine za ogled cerkve na Blejskem otoku in nato konec januarja vstopnino začasno odpravila, se je odločila cerkev in ostale objekte na otoku v nedeljo zapreti, in sicer vse do konca februarja. Cerkev in dnevni bar z gostinskim vrtom ter ostali objekti naj bi bili po pojasnilih blejske župnije, ki je za upravljanje z Blejskim otokom ustanovila Družbo sv. Martina, zaprti zaradi nujnih obnovitvenih del.

Kot je pojasnil blejski župnik Janez Ambrožič, je okolica cerkve na Blejskem otoku nevarna, saj s cerkve leti opeka in obstaja nevarnost, da bi komu padla na glavo. "To moramo popraviti, preden lahko območje znova odpremo za javnost," je dejal Ambrožič.

V.d. direktorica zavoda za pospeševanje turizma Turizem Bled Eva Štravs Podlogar pa, nasprotno, meni, da razlog za zaprtje ni v obnovitvenih delih, ki naj ne bi bila tako nujna, temveč župnija čaka, kaj se bo zgodilo in kakšen bo dogovor na sestanku med župnijo, pletnarji in ostalimi turističnimi delavci pri blejskem županu Janezu Fajfarju, ki je sklican za prihodnji torek. Na tem sestanku naj bi namreč poskušali najti rešitve za zagotovitev sredstev za obnovo dotrajanih stavb na Blejskem otoku.

Župnija opozarja, da je bila cerkev nazadnje obnovljena pred 40 leti in da je potrebno zamenjati streho ter obnoviti fasado ne le na cerkvi, temveč tudi na drugih objektih na otoku. Sredstva za obnovo je poskušala pridobiti iz državnega proračuna ali evropskih skladov, vendar na razpise ne more kandidirati, dokler denacionalizacijski postopek ni končan. Zato se je po Ambrožičevih besedah odločila za skrajno možnost - zaračunavanje vstopnine za turiste, ki bi si želeli ogledati notranjost cerkve, katere ogled je bil zadnjih 15 let brezplačen.

Glede na odzive blejskega turističnega gospodarstva in na njihov interes, da se najde drugačno rešitev za obnovo, se je nato župnija v sredo odločila vsaj začasno prekiniti pobiranje vstopnine za cerkev na Blejskem otoku, in sicer do sestanka vseh akterjev. Od četrtka do sobote je bil tako ogled cerkve in razstave v njej brezplačen, od nedelje dalje pa zaradi zaprtja cerkve nemogoč.

Kdo skrbi za obnovo cerkva?

Za obnovo in vzdrževanje cerkva, vsaj tistih, ki imajo največjo kulturno vrednost, pri nas denar prispeva tudi država, ki je lani za obnovo sakralnih objektov namenila 6 milijonov in osemsto trideset tisoč evrov, toda večinoma stroške takšnih obnov še vedno nosijo verniki. Koliko denarja se tako obrne, je težko oceniti, saj je vsaka župnija pravna oseba zase. Je pa zagotavljanje denarja, vsaj za manjše župnije, lahko velik zalogaj.