Premišljeno na elektronski sistem cestninjenja

Pooblaščenka za dostop do informacij javnega značaja Nataša Pirc Musar je podala mnenje o treh zasnovah elektronskega cestninjenja. Po njenem mnenju je zasebnosti posameznika najbolj prijazen dostop tisti, ko so podatki, potrebni za izvedbo samega cestninjenja, pod izključnim nadzorom uporabnika. V tem primeru se obračun cestnine izvrši v napravi sami, nadzornemu centru pa se posreduje samo seštevek potrošene vsote. Vse faze cestninjenja (določitev lokacije ter cestninskega segmenta in ustrezne tarife, izračun porabljene vsote, seštevek porabljenih vsot) se v tem primeru tako izvedejo v napravi.

Na ta način se ohranja anonimnost voznika, saj ima uporabnik vse lokacijske in časovne podatke shranjene pri sebi, identificirati pa se mora le v primeru, da se pojavijo nepravilnosti (npr. ko uporabnik ne plača pravilno obračunane cestnine, ko mu je bilo ukradeno osebno vozilo, ko njegova naprava ne deluje pravilno oz. takrat, ko bi morala).

Malo slabša možnost je tista, ki temelji na principu delitve podatkov med dvema centroma. Prvi tako pozna identifikacijsko številko naprave o vozilu in z njene strani prejema podatke o prevoženih poteh (časovne in lokacijske), ne ve pa, komu pripada posamezna naprava v vozilu.

Center nato izdela obračun cestnine na podlagi prejetih podatkov iz naprave v vozilu. Vsoto zaračunane cestnine v določenem obdobju (ne pa konkretnih časovnih in lokacijskih podatkov) pa nato skupaj z identifikacijsko številko naprave posreduje drugemu centru, ki ve, komu pripada določena naprava in ki terja lastnika naprave za cestnino, ne dobi pa podatkov o tem, kje se je posameznik vozil.

Rešitev, kjer se podatki nahajajo v dveh centrih, je po mnenju pooblaščenke sicer slabša od tiste, ko so osebni podatki izključno pod nadzorom posameznika, zato je treba dati prednost tisti rešitvi, ki manj posega v ustavno zagotovljeno pravico posameznika do zasebnosti.

Zasebnosti najmanj naklonjena zasnova pa je ta, da se vsi podatki o času in lokacijah vozil zbirajo pri enem samem organu ali instituciji, da so hranjeni v centralizirani bazi za vsakega uporabnika posebej, nameni uporabe takšnih podatkov, zavarovanje in obseg pa ostanejo nedefinirani in nejasni. V takšnih primerih se ti podatki prvotno zbirajo z enim namenom, nato pa se uporabljajo za nekaj povsem drugega.

Posebno pozornost je treba pri uvedbi elektronskega cestninjenja po navedbah pooblaščenke nameniti tudi vprašanju reklamacij in oddaljenega dostopa s strani nadzornega centra ali tretjih oseb do surovih podatkov, pri čemer je treba zagotoviti dostop le na izrecno zahtevo uporabnika. Vsak takšen dostop do časovnih in lokacijskih podatkov o prevoženih poteh in obračunanih zneskih mora biti tudi ustrezno zabeležen z verodostojno in celovito revizijsko sledjo.

"Z vidika varstva osebnih podatkov je v razmerah negotovosti glede končnih odločitev na evropski ravni treba stremeti k zagotavljanju najvišjih standardov zasebnosti, ki lahko predstavljajo tudi model za način uveljavitve evropskega cestninjenja v širšem evropskem prostoru," je v objavljenem mnenju še zapisala pooblaščenka, katere mnenje sicer ni obvezno, kljub temu pa upa, da bo upoštevano.