31. marca 2019 bomo zadnjič premaknili ure

31. marca 2019 bodo vse države Evropske unije še zadnjič premaknile ure z zimskega na poletni čas. Temu bo čez pol leta, 27. oktobra 2019, sledilo še eno premikanje, a le v tistih članicah, ki se bodo odločile obdržati zimski čas. In nato bo premikanje ure dvakrat na leto odšlo v zgodovino. 

To je v Bruslju povedala evropska komisarka za promet Violeta Bulc, ki je predlog podrobneje predstavila. Poudarila je, da je evropska komisija sicer predlaga, da vse članice ukinejo premikanje ure, članice pa bodo morale same odločiti, ali bodo za stalno uvedle poletni ali zimski čas. O tem morajo komisijo obvestiti do aprila 2019. 

Več Slovencev za poletni kot za zimski čas - a odločila je peščica

O tem, kako se bo odločila Slovenija, komisarka ni želela ugibati. Je pa pojasnila, da je javno posvetovanje pokazalo, da so Slovenke in Slovenci bolj naklonjeni poletnemu času. Podobno so se izrekli Portugalci, Ciprčani in Poljaki, medtem ko bi Finci, Danci in Nizozemci raje ohranili zimski čas. 

"Teoretičnih modelov je lahko zelo veliko, računam na racionalnost," je Bulčeva odgovorila na vprašanje, kako bodo zagotovili, da rešitve ne bodo v nasprotju z zdravo pametjo. 

Evropska komisija se je pohvalila, da je dobila kar 4,6 milijona odgovorov, kar je rekorden odziv. 84 odstotkov sodelujočih se je izreklo proti premikanju ure. A to je le kaplja v morje oziroma zgolj peščica tistih, na katere bo odločitev vplivala.

Daleč največji odziv je bil v Nemčiji, kjer je anketo izpolnilo slabe štiri odstotke populacije, sledi Avstrija, kjer je odgovor prispevalo slabe tri odstotke prebivalcev, in Luksemburg s slabima dvema odstotkoma. V ostalih državah je odgovoril manj kot odstotek prebivalcev; v Sloveniji, na primer, 0,73 odstotka. Povedano drugače: 15 tisoč ljudi je odločilo za dva milijona prebivalcev Slovenije.  

Največ koristi za prometni sektor. Kaj pa težave? 

Največ koristi po komisarkinih besedah pričakujejo v prometnem sektorju, kjer je treba sedaj vsakih šest mesecev prilagajati urnike v logističnih mrežah.

Po drugi strani pa so znanstveniki že posvarili, da bi stalen poletni čas, ki ne sledi naravnemu ritmu, lahko imel zelo negativne posledice na zdravje. Pri trajnem poletnem času bi bilo treba več dni vstajati v temi. "In glede na kraj domovanja, lahko imate šest tednov več temnih šolskih juter," je pojasnil kronobiolog Till Roenneberg iz Inštituta za medicinsko psihologijo na univerzi v Münchnu. Stalni poletni čas bi po njegovem mnenju lahko povečal tveganja za diabetes, depresijo, težave s spanjem in učenjem, kar po njegovih besedah pomeni, da bodo Evropejci postali debelejši, bolj neumni in bolj zlovoljni.

"Če smo pozimi zjutraj dlje časa izpostavljeni temi, smo slabše predramljeni, kar lahko vpliva na koncentracijo in pozornost ter privede do več napak v šolah in na delovnih mestih ter prometnih nesreč," pa je na to temo povedal predsednik DGSM Alfred Wiater.

Po pričakovanjih se tudi Bulčeva ni mogla izogniti vprašanjem, ali ne bo predlog ustvaril več težav kot koristi. Odgovorila je, da ta nikakor ni nastal čez noč, saj se že skoraj deset let pogovarjajo o tej temi.

Članice EU, ki so sicer razvrščene v tri različne časovne pasove, so v zadnjem stoletju uvedle poletni čas, da bi prihranile energijo predvsem v času vojne ali med naftno krizo v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja. V letu 2018 pa je namen premikanja ure veliko manj pomemben, saj so študije pokazale, da so prihranki energije zanemarljivi, državljani pa se vse bolj pritožujejo zaradi negativnih učinkov na zdravje, utemeljujejo predlog v Bruslju.