Predsedniki vlad so se pogajali o točkah skupnega interesa, v katerih bi njihove države v sklepnem delu pogajanj lahko nastopile koordinirano. Kot so še pred srečanjem pojasnili v Ljubljani, slednje ni bilo namenjeno temu, da bi predsedniki vlad desetih držav govorili o posameznih specifičnih problemih, s katerimi se na pristopnih pogajanjih, v sklepnem delu posvečenim finančnim vidikom širitve, srečujejo njihove države, pač pa je bil smisel pogovorov opredeliti probleme, ki so skupni celotni deseterici, ter v teh točkah zavzeti koordiniran pristop.
Čeprav si na pogajanjih vsaka država zase skuša zagotoviti čim boljši denarni iztržek, je skupnih točk nekaj, v glavnem v načelih, ki naj bi bila upoštevana pri reševanju finančnih vprašanj. Eno izmed teh je že omenjeno vztrajanje kandidatk, da želijo biti po vstopu v EU enakopravno obravnavane s sedanjimi članicami, kar pomeni, da želijo biti čim prej polno vpete v vse finančne ugodnosti, ki jih prinaša članstvo.
Prispevke v skupni proračun po znižani stopnji?
Več kandidatk, med temi tudi Slovenija, si želi, da bi prispevke v skupni proračun plačevale po znižani stopnji toliko časa, dokler ne bodo polno vpete v vse finančne ugodnosti evropskih politik, konkretneje kmetijske, kjer EU ponuja desetletno postopno uvajanje neposrednih plačil za kmetovalce iz novink, kar EU sicer zavrača.
Več kandidatk se tudi zavzema za "fleksibilen pristop" pri povračilnih izplačilih, s katerimi namerava EU zagotoviti, da nobena nova članica v prvih letih članstva ne bo v slabšem finančnem položaju kot leto dni pred vstopom v EU. Ta izplačila, meni Slovenija, ne smejo biti fiksno določena vnaprej, temveč biti sproti prilagojena dejanskim proračunskim transferjem.
Sestanek za koordinoran nastop v Bruslju
Današnja usklajevanja na ravni premierov Slovenije, Poljske, Češke, Madžarske, Estonije, Cipra, Slovaške, Latvije, Litve in Malte naj bi služila za potencialno koordiniran nastop zunanjih ministrov deseterice, ki se bodo 18. novembra v Bruslju sešli na pogajalskem krogu s kolegi iz petnajsterice.
Ponedeljkovo srečanje ne bo namenjeno bilateralnim pogajanjem EU z vsako državo posebej, pač pa temeljiti izmenjavi mnenj o doslej doseženem in o tempu, ki sledi. Po pričakovanjih bo EU ministrom iz kandidatk v razmislek ponudila nekoliko popravljeno finančno ponudbo, kar naj bi bil korak h končnemu dogovoru, ki bi moral biti po zastavljenih načrtih dosežen najkasneje do vrhunskega zasedanja EU v Koebenhavnu 12. in 13. decembra.
Srečanje premierov deseterice kandidatk za članstvo v Varšavi je bilo sklicano na pobudo poljskega premiera Leszeka Millerja.
Slovenija gospodarsko najbolj pripravljena
Slovenija je med državami kandidatkami za vstop v Evropsko unijo v gospodarskem smislu najbolje pripravljena za članstvo, sledita pa ji Češka in Madžarska, kaže ta teden v Londonu objavljeni že četrti letni širitveni barometer mednarodnega svetovalnega podjetja PricewaterhouseCoopers.
Slovenija je skladno z navedbami iz barometra tudi edina kandidatka, ki je gospodarsko že primerljiva z unijo in se na lestvici sedanjih in prihodnjih članic povezave, ki jo je pripravilo podjetje, uvršča na visoko 11. mesto, za Avstrijo in pred Nemčijo.
Kot ob tem komentira PwC, je Slovenija edina med kandidatkami, ki ne zaostaja za sedanjimi članicami unije. Razkorak med slednjimi in petnajsterico se sicer počasi zmanjšuje, precej zaostajajo le tri kandidatke, ki so iz kroga za leto 2004 pričakovane širitve EU že izpadle.