Slovenski premier, ki se bo zasedanja udeležil kot opazovalec, je sogovorniku predstavil slovenska stališča glede institucionalne reforme Unije, pri čemer se je zavzel za enakopravnost malih in velikih držav v razširjeni EU, za ustrezno vlogo Evropske komisije ter za institucionalno ravnotežje. Kot je napovedal Simitis, bosta glavni temi solunskega vrha prav institucionalna reforma in priprava naslednje medvladne konference. "Zaradi širitve Unije in novih razmer so potrebne nove pogodbe, še več, ustava," je dejal Simitis, ki je prvi predsedujoči EU, ki v okviru tradicionalne evropske turneje predsedujočega pred vrhunskim zasedanjem Unije obiskuje ne le glavna mesta sedanjih, temveč tudi prestolnice desetih prihodnjih članic povezave. Te so s podpisom pristopne pogodbe v Atenah pridobile status opazovalk pri delu vseh evropskih institucij. S tem statusom prihodnje članice v razpravah polno sodelujejo, vendar ne soodločajo. Pravico do udeležbe v postopkih sprejemanja odločitev bodo pridobile z dnem dejanskega vstopa v EU.
Simitis je prepričan, da bo Uniji v trenutno potekajoči razpravi o njenem prihodnjem institucionalnem ustroju uspelo najti kompromis med interesi malih in velikih držav, ki se najbolj križajo pri vprašanju predsedovanja. Majhne države se namreč zavzemajo za ohranitev sedanjega sistema predsedovanja, ki temelji na načelu rotacije, velike pa za vzpostavitev položaja predsednika EU z daljšim mandatom.
Rop je izrazil pripravljenost slovenske vlade, da podpre vse dokumente Unije, ki bi omogočali državam Zahodnega Balkana tesnejše sodelovanje s povezavo ter vzpodbujali njihovo približevanje evroatlantskim integracijam. Simitis je ob tem pripomnil, da so problemi Zahodnega Balkana ob iraški krizi kar malce zbledeli ter napovedal, da bodo na solunskem vrhu obravnavali prizadevanja EU za pomoč državam regije pri vzpostavljanju delujočega električnega in cestnega omrežja ter boju proti korupciji in organiziranemu kriminalu, pozornost pa bodo namenili tudi izvajanju demokratičnih reform.
