'Občinam 20 odstotkov sredstev vnaprej, hitrejša povračila za pridelovalce'

Pristojni za sanacijo posledic nedavnih ujm po državi so se sestali s premierjem Robertom Golobom in mu predstavili predloge izboljšanja ukrepov za čim hitrejšo izvedbo nujnih sanacijskih del. Golob je poudaril, da so v preteklem tednu intenzivirali medresorska usklajevanja glede spremembe sistemske zakonodaje. "Žal smo izrednim vremenskim razmeram čedalje bolj podvrženi in ocenjujemo, da tudi v prihodnosti ne bo bistveno drugače," je povedal Golob in dodal, da prav zato potrebujemo zakonodajo, na podlagi katere bomo lahko karseda hitro in učinkovito odpravili posledice naravnih nesreč.

Golob je dodal, da je namen, da so upravičenci, po sprejemu novele zakona, že v letošnjem letu upravičeni do povrnitve dela sredstev za nujne ukrepe. "Nujni ukrepi gredo v dve smeri, na eni strani delo z lokalnimi skupnostmi, predvsem z občinami in sicer na način, da lahko vpeljemo predhodni sanacijski načrt in predhodno oceno stroškov za nujne ukrepe, na podlagi tega pa bodo občine upravičene do 20-odstotnega akontativnega, torej vnaprejšnjega vplačila za te nujne ukrepe," je pojasnil.  

Dodal je, da se bo izvajalo tudi delno oceno stroškov. "Da ne bomo čakali, da vse ocenimo na enkrat, ampak da lahko takoj, ko imamo oceno stroškov na posameznih področjih, že ukrepamo," je razložil. 

Druga smer ukrepov pa je namenjena hitrim, nujnim ukrepom v kmetijstvu. "Vsi pridelovalci, ki bodo imeli 100 odstotno poškodovan pridelek po sistemu de minimis upravičeni do hitrih povrnitev škod," je pojasnil premier. "Ko rečem hitre, mislim na škodo, ki bo šla po posebnem postopku, v skladu s spremembami zakonodaje in bo na razpolago še letos," je pripomnil. 

"Če smo se kaj naučili z odziva na naravne nesreče v preteklem letu je to to, da ljudje na povrnitev stroškov čakajo zelo dolgo," pravi. S spremembami zakonodaje znotraj evropskega okvirja želijo za tiste ukrepe, kjer je to dovoljeno, pospešiti postopke. "Zato da bomo odzivnost merili v mesecih in ne več v letih," je sklenil. 

Poudaril je, da zaščitni ukrepi pred posledicami vremena in zavarovanje ostajajo zelo pomembni, a zakonodaja v primeru stoodstotne izgube pridelka omogoča tudi povrnitev škode s strani države po sistemu de minimis. To po njegovih besedah po novem velja tudi za škodo zaradi toče.

Predlog nove zakonodaje bodo predvidoma obravnavali na prvi redni seji po počitnicah, je še povedal Golob. "Ko se tudi parlament ponovno sestane, da bo tudi parlament to lahko obravnaval na svoji prvi seji," je dodal.

Predloge izboljšanja ukrepov so pripravili na petkovem sestanku ministra za naravne vire in prostor Uroša Brežana z državnim sekretarjem na ministrstvu za obrambo Rudijem Medvedom, v. d. generalnega direktorja uprave za zaščito in reševanje Leonom Behinom, poveljnikom Civilne zaščite RS Srečkom Šestanom in predstavnikom kmetijskega ministrstva Mihaelom Aličem, so pojasnili na ministrstvu za naravne vire in prostor.

Neurja s točo, nalivi in vetrolomom, ki so Slovenijo minuli teden in že teden pred tem prizadela večkrat, so hude posledice pustila v številnih krajih. Škoda je velika tudi v gozdovih; samo v državnih gozdovih je po prvih ocenah poškodovanih najmanj 150.000 kubičnih metrov lesne mase, kar predstavlja več kot desetino letne proizvodnje gozdnih lesnih sortimentov v teh gozdovih. Neurja so terjala tudi človeški davek. Že spomladansko deževje pa je veliko škodo povzročilo na severu in vzhodu države.

Združenje občin Slovenije je v petek predlagalo spremembe zakona o odpravi posledic naravnih nesreč in zagotovitev dodatnih sredstev v okviru sklada za podnebne spremembe. Obenem je pozvalo k preusmeritvi sredstev iz načrta za okrevanje in odpornost na področje civilne zaščite in gasilstva.