Mednarodne gospodarske okoliščine ta čas niso najboljše, še zlasti ne v državah članicah EU, ki so naše najpomembnejše zunanjetrgovinske partnerice, je opozoril Rop. Glede na odprtost svojega gospodarstva Slovenija torej nujno deli usodo globalne recesije po letu 2000. Medtem ko smo leta 2000 dosegli 4,1-odstotno gospodarsko rast, je lani in predlani upadla na 2,9 odstotka, letošnja jesenska ocena pa je 2,6 odstotka. Popravek napovedi navzdol je zato posledica slabših možnosti v mednarodnem okolju od pričakovanih, je pojasnil premier. Hkrati pa je poudaril, da je po drugi strani Slovenija še vedno v majhni skupini 30 držav, ki v razvoju dohiteva ali prehiteva druge.
Tudi v letu 2004 lahko po Ropovem mnenju pričakujemo, da se bo uresničil scenarij oživljanja gospodarske rasti. Postopno oživljanje izvozne aktivnosti bo spremljala pospešena rast domače zasebne in investicijske potrošnje, predvsem zaradi intenzivnega nadaljevanja gradnje avtocest in krepitve drugih investicijskih izdatkov ter oživljanja stanovanjske gradnje, spodbujene s sprostitvijo sredstev nacionalne stanovanjske varčevalne sheme. Vlada hkrati pričakuje, da se bo del sredstev iz sheme prelil tudi neposredno v zasebno potrošnjo, in to kljub temu, da bo rast plač ostala na približno letošnji ravni in da bo tudi rast zaposlenosti še relativno skromna.
Vlada ocenjuje, da bo Slovenija lahko kljub letošnjim zaostrenim mednarodnim razmeram v prihodnjih dveh letih beležila gospodarsko rast, ki bo dva- do trikrat višja kot v sedanjih članicah EU. Urad za makroekonomske analize in razvoj za prihodnje leto napoveduje 3,6-odstotno gospodarsko rast, za leto 2005 pa 3,7-odstotno. Kljub sicer nižji gospodarski rasti od prvotno pričakovane pa je Rop spomnil, da ima Slovenija vse od osamosvojitve naprej najnižjo inflacijo. Ta naj bi se v letu 2004 znižala na štiri odstotke, zatem pa do ravni, ki jo določajo maastrichtski kriteriji.
V prihodnjih dneh bodo predstavljeni dveletni proračun vzela pod drobnogled parlamentarna delovna telesa, v torek, 4. novembra, pa se bo kot zadnji sestal še odbor DZ za finance in monetarno politiko. Na tej seji se bodo člani odbora opredelili do morebitnih dopolnil ter sprejeli svoja dopolnila. Na osnovi razprav in vloženih dopolnil bo vlada pripravila dopolnjeni predlog sprememb proračuna za leto 2004 in dopolnjeni predlog proračuna za leto 2005, ki ju bo DZ sprejemal na izrednem zasedanju v četrtek in petek, 11. in 12. decembra.
Novosti v proračunu
Popravljen proračun za naslednje leto je poln novosti, ki jih nismo vajeni. Za državo bodo namreč najbolj varčevali javni uslužbenci. Odrekli so se povišanju plač, javna uprava naj bi prihranila tudi pri materialnih stroških, ki se ne smejo povečevati. Državne uslužbence naj bi, v luči varčevanja in njihove učinkovitosti, po potrebi tudi prerazporedili. Obeta se racionalizacija socialnih prejemkov. Odpravili naj bi neupravičeno podvajanje socialnih dodatkov in spodbudili zaposlovanje nezaposlenih.
Na drugi strani pa so povečali prejemke za znanstveni in tehnološki razvoj. Več bodo namenili za izobraževanje, za zdravstveno varstvo in podporo gospodarskim dejavnostim. Na splošno pa bodo naslednji dve leti privilegirani vsi, ki bodo pomagali k učinkovitemu vstopu v Evropsko unijo.
Evropska unija nas bo prvo leto stala 46 milijard, leta 2005 pa 76 milijard. Koliko bomo dobili, je v veliki meri odvisno od naše spretnosti. Leta 2004 lahko dobimo 80 milijard tolarjev, skoraj dvakrat več, kot bomo plačali, leta 2005 pa 103 milijarde tolarjev. Pristopno pomoč bodo lahko dobili predvsem na ministrstvu za kmetijstvo - za kmetijsko politiko in razvoj podeželja, ter na notranjem ministrstvu za vzpostavitev schengenske meje.
Proračun za naslednje leto torej znaša 1647 milijard tolarjev, za leto 2005 pa 1750 milijard tolarjev. Skoraj vse porabijo vladne službe. Največ državnega denarja zapravijo na ministrstvu za finance za pokrivanje javnega dolga, zalagajo pa tudi pokojninsko blagajno. Sledita mu ministrstvo za šolstvo, znanost in šport ter ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve. Najmanj proračunskega denarja med vladnimi porabniki zapravijo na ministrstvu za informacijsko tehnologijo.
