Vprašanja so mu postavili trije opozicijski in en koalicijski poslanec.
Nekdanji premier Anton Rop (LDS) je svojemu nasledniku očital, da vlada ni predstavila celotnega programa in finančnega načrta za letošnje leto, poslanca ZLSD Sama Bevka pa je zanimalo, kako se bo Janša lotil reševanja medsoseskih sporov z Italijo in Avstrijo. Zmago Jelinčič (SNS) je premiera pobaral o obljubljeni izgradnji evropskega letalskega muzeja, koalicijski poslanec Ciril Testen (NSi) pa je spomnil na "sporna" naročila potnih listov in avtomobilskih nalepk, ki jih je nekdanja vlada izvedla brez javnih razpisov.
S pretiranim zaostrovanjem ne bomo rešili vprašanj z Avstrijo in Italijo
Poslanec ZLSD Bevk se je dotaknil odnosov z Italijo in Avstrijo in premiera Janšo vprašal, kako namerava zagotoviti rešitev problemov z obema sosedama. Na predsednika vlade je tako naslovil vprašanje, kaj bo vlada storila ob poskusu revizije zgodovine oziroma dveh temeljnih mirovnih pogodb s strani nekaterih politikov vladajoče koalicije v Italiji in Avstriji. Ali bo ob pričakovanem obisku italijanskega zunanjega ministra zahtevala skupno in uradno objavo poročila zgodovinske komisije in zagotovilo za dosledno uresničevanje krovnega manjšinskega zakona, je vprašal Bevk. Premiera Janšo je še povprašal, kdaj bo vlada začela uradne postopke za nostrifikacijo nasledstva avstrijske državne pogodbe.
Odločitev o razglasitvi dneva spomina je bila v italijanskem parlamentu sprejeta z velikim konsenzom, je odgovoril Janša, sicer pa ima vsaka država pravico, da se spominja trpljenja svojih sonarodnjakov. "Slovenija ne bo zagovarjala kakršnih koli zločinov ne glede na ideološke predznake, poleg tega pa mora pomesti tudi pred svojim pragom." Ključno vprašanje ob obisku italijanskega zunanjega ministra bo vprašanje izvajanja zaščitnega zakona za slovensko manjšino v Italiji, ki je po Janševih besedah le črka na papirju. Hkrati pa vlada opozarja, da lahko na reševanje problema manjšin vpliva le, če so odnosi med državama dobri. "S pretiranim zaostrovanjem se teh vprašanj ne da reševati," poudarja Janša. Sicer pa je po njegovih besedah v zadnjem času prišlo do pozitivnih premikov pri obravnavanju slovenske manjšine v Italiji, zaradi boljšega odnosa na državni ravni pa se izboljšuje tudi financiranje slovenskih organizacij v zamejstvu. Kar pa se tiče nasledstva ADP, pa Janša meni, da je Slovenija nesporno naslednica nekdanje SFRJ, zato bo svojo pravico tudi uveljavljala.
Ker Bevk z Janševim odgovorom ni bil popolnoma zadovoljen, je predlagal, da državni zbor na naslednji seji opravi razpravo o odgovoru vlade, predvsem z vidika problematike slovenske narodne skupnosti v sosednjih državah.
Janša: 'Finančni načrt je - do sprejema rebalansa - le proračun
Premier Janša je pred kratkim predstavil normativni del programa vlade za letošnje leto, ni pa predstavil celotnega programa, z vsemi ukrepi in finančnimi posledicami, je predsedniku vlade očital Anton Rop (LDS). Janša je odgovoril, da je vladni program napisan v koalicijski pogodbi in "tisto, kar je vlada naredila s programom za leto 2005, je operacionalizacija tistega dela koalicijske pogodbe, za katerega smatrajo, da ga lahko realizirajo v letu 2005". Vlada je že od začetka napovedala, da bo pripravila kompleten normativni program, čim prej bo lahko. Tako bo tudi DZ danes prejel seznam predlogov zakonov in aktov za celo leto, tako da bo njegovo delo v prihodnje lažje. Kar pa se tiče finančnega okvira, pa vlada trenutno uporablja le enega, in sicer proračun za leto 2005. Ob rebalansu pa bo vlada poskušala glede na oceno javnofinančnega stanja v državi izostriti nekatere prioritete iz koalicijske pogodbe. "Dokler pa rebalans ni sprejet, je odgovor glede javnofinančnih okvirov ali pa finančnih posledic vedno enak, to je proračun za leto 2005."
Podatkov o optantih niso zbirali
Nekdanji predsednik vlade je svojega naslednika pobaral tudi o pregledu vseh primerov optantov, ki so se po zakonu o državljanstvu iz leta 1964 prostovoljno odločili za prevzem italijanskega državljanstva, ki naj bi ga naročil Janša. Ta je Ropu odgovoril, da vlada ni naročila nobenih spiskov ali preverjanja v zvezi z optanti, šlo je le za preverjanje stanja v zvezi z državljanstvi na podlagi zakona iz 60. let minulega stoletja, v okviru katerega je, po Janševih besedah, odprtih š enekaj zadev. "Radi bi vedeli, koliko tega se lahko še pojavi," je dejal premier. Vlada tako ni naročila upravnim enotam, da zbirajo podatke o optantih, temveč je le "na podlagi nekega pisma državljana" zahtevala podatke od ministrstva za notranje zadeve, in to je potem začelo zbirati podatke, je pojasnil Janša.
Ni razloga. da letalskega muzeja ne bi gradili
Zmaga Jelinčiča je v napovedanem poslanskem vprašanju zanimalo, kaj je z obljubljeno izgradnjo evropskega letalskega muzeja. Ker je na enako, pisno poslansko vprašanje oz. pobudo vlada že odgovorila, je Jelinčič pohvalil vlado in povprašal, ali se bo v organizacijski skupini, ki jo pripravljajo v ta namen, našlo mesto tudi zanj. Janša je odvrnil, da ne vidi razloga proti izgradnji evropskega muzeja letalstva, sploh če bo, kot je napovedano, financirana iz evropskih sredstev.
Janša: 'Z nepotrebnimi nalepkami je hotel nekdo veliko zaslužiti'
Koalicijski poslanec Ciril Testen (NSi) je spomnil na oddajo poslov za izdelavo potnih listov in avtomobilskih nalepk brez javnih razpisov in Janšo vprašal, kje je bila pravna podlaga prejšnje vlade za takšno ravnanje in koliko denarja je bilo na tej podlagi izplačanega podjetjem Mirage in Cetis. Kot je dejal Janša, je prejšnja vlada leta 2001 spremenila uredbo o nakupu oborožitve in vojaške opreme, na podlagi katere so se lahko tudi posli glede potnih listov in nalepk oddajali brez javnih razpisov.
Kot je dejal Janša, prekinitev pogodbe ni bila enostavna, saj je 'na obeh straneh pogodbe bila podpisana skoraj ena in ista oseba'. "Tisti, ki je na vladni strani izpogajal to pogodbo, je bil določen čas odvetnik podjetja, s katerim je bila pogodba podpisana. In zdaj je menda spet...".
S projektom avtomobilskih nalepk, ki je bil po Janševih besedah nepotreben, je nekdo hotel veliko zaslužiti, saj so davkoplačevalci v nekaj letih zanje odšteli pet milijard tolarjev, za potne liste pa še bistveno več.
Vlada pa bo v kratkem pripravila javni razpis za nove potne liste in na tem razpisu bodo zmagali tisti ponudniki, ki bodo najcenejši. "Potem ko bo ta razpis opravljen, bo možna tudi primerjava s cenami potnih listov, ki veljajo zdaj, in na tej podlagi se bo vlada verjetno tudi odločala, ali bo sprožila kakšne postopke za nazaj," je napovedal predsednik vlade.
Bandelj zahteva opravičilo
Nekdanji generalni sekretar vlade in nekdanji minister za notranje zadeve Mirko Bandelj se je prepoznal v navedbah premiera o oddaji poslov za izdelavo potnih listov in avtomobilskih nalepk. Iz Janševe "pripovedi" se je po Bandljevih navedbah dalo sklepati tudi, da naj bi Bandelj zagotovil predpise, na podlagi katerih naj bi te posle oddajali brez javnega razpisa. Bandelj pravi, da so dejstva v diametralnem nasprotju z Janševimi navedbami. Od predsednika vlade zahteva takojšnje javno opravičilo ter seznanitev javnosti z resničnimi dejstvi, v nasprotnem primeru napoveduje tožbo oziroma druge ustrezne sodne postopke.
