Premier odgovarjal na poslanska vprašanja: Kdaj boste preboleli 24. april?

Potem ko so v ponedeljek na poslanska vprašanja odgovarjali ministri, je danes na vrsti še predsednik vlade Robert Golob. Zvonko Černač (SDS) je premierja povprašal glede aktivnosti na področju sistema plač v javnem sektorju. S plačami v javnem sektorju pa je bilo povezano tudi vprašanje Janeza Žaklja (NSi), ki je od premierja pričakoval pojasnila glede dosedanjih dvigov plač posameznim skupinam v javnem sektorju ter nadaljnjih korakih in reševanju zahtev ostalih skupin zaposlenih v javnem sektorju.

"Plačni sistem danes ne deluje zaradi vseh različnih parcialnih dogovorov, ki so jih sprejemale različne vlade," je na očitke odvrnil Golob. Za to, da enotni plačni sistem ne deluje, je po njegovih besedah veliko razlogov, med njimi tudi ta, da je bil že na začetku sprejet tak, ki ni mogel delovati. Danes pa smo v situaciji, ko je vsaka od poklicnih skupin z njim bolj ali manj nezadovoljna.

Opozoril je, da so v preteklosti različne vlade pri dogovorih s posameznimi poklicnimi skupinami uporabljale različne vatle. Po njegovih besedah obstajajo poklicne skupine, na vrhu so policisti in vojaki, pri katerih je bil indeks rasti med letoma 2015 in 2022 150-odstoten, čisto na dnu pa so funkcionarji, med njimi sodniki. Ti so bili namreč od leta 2012 ena redkih poklicnih skupin, ki so bili v celoti izpuščeni iz vseh plačnih usklajevanj. Golob je spomnil, da so se od leta 2015 plače javnim uslužbencem realno dvignile za 15 odstotkov, pravosodnim funkcionarjem pa padle za pet odstotkov.

To je bil po njegovih besedah razlog za odločitev o dodatku k sodniškim plačam v višini 600 evrov bruto, torej v višini zaostanka z uskladitvijo plač drugih poklicnih skupin. Ob tem je opozoril, da je materialna neodvisnost sodnikov ključ do tega, da bo sodna veja oblasti dejansko izvajala tisto, kar ji po ustavi gre.

Poleg tega gre le za začasen dodatek do uveljavitve plačne reforme, v katero bodo zajeti tudi sodni funkcionarji, je poudaril Golob in napovedal, da bo vlada predlog zakona o izplačilu začasnega dodatka obravnavala na četrtkovi seji, potrditi pa ga bo moral DZ.

Plačna reforma bo zajemala tudi plače voljenih funkcionarjev, a bodo po Golobovih besedah vztrajali, da se bodo te povišale šele s prihodnjim mandatom. "V tem mandatu nihče od voljenih funkcionarjev ne bo dobil povišanja, tudi če bo to v socialnem dialogu sprejeto," je dejal. S tem želijo po njegovih besedah odpreti strop, da se bodo na naslednjih volitvah za vstop v politiko potegovali še bolj kakovostni kandidati, ker da je to edini način, s katerim bodo politiko dvignili na višji nivo.

Preostale dogovore z nekaterimi poklicnimi skupinami pa so uresničili zaradi dogovorov preteklih vlad, ki so bili podpisani, a nikoli uresničeni, je še pojasnil. Poudaril je, da je vlada pod njegovim vodstvom obudila socialni dialog, in spomnil na oktobrski dogovor na Ekonomsko-socialnem svetu o uskladitvi plač z inflacijo za 4,5 odstotka. Od teh 611 milijonov evrov pa jih je šlo približno 20 odstotkov za uresničitev dogovorov, ki so jih sprejele prejšnje vlade, je še dejal.

Ponovil je še, da so vsi ti ukrepi upoštevani v proračunu za 2023, s čimer je odgovoril na očitke, da sprejeti dogovori nimajo finančne podlage. Kar pa se tiče proračunskega primanjkljaja, pa je trenutno predvsem energetska kriza tista, ki ga poglablja, je dejal. Pomoči gospodarstvu in tudi gospodinjstvom je namreč vlada v letošnjem proračunu namenila 1,2 milijarde evrov od 3,3 milijarde evrov primanjkljaja.

Ne Černač ne Žakelj z odgovori predsednika vlade nista bila zadovoljna in sta predlagala, da DZ o njih na eni od prihodnjih sej opravi razpravo.

O domnevni korupcijski aferi na Kosovu: Očitno ne morete preboleti 24. aprila 

"Tuji mediji o Sloveniji pišejo kot o državi klientelizma in korupcije, ki naj bi segal v sam vrh slovenske politike. Kot glavnega akterja v spirali kriminalnih dejanj pa omenjajo prav vas, predsednika vlade," je svoje poslansko vprašanje začel poslanec SDS Žan Mahnič. Predsednik vlade se je po njegovih besedah znašel v mednarodni finančni preiskavi zaradi nakazil podjetja Gen-I v tujino. 

"Na podlagi takrat objavljenih dokumentov je bilo vidno, da je podjetje Gen-I v letih 2019 in 2020 zasebnemu podjetju MB Consulting, ki je bilo ustanovljeno nekaj dni pred prvo transakcijo, nakazalo okoli 600.000 evrov, lastnik Martin Berišaj pa je denar sproti dvigoval," je dejal Mahnič. Berišaj je bil po besedah opozicijskega poslanca prepoznan kot finančna mula, ki naj bi denar nosila nazaj h Golobu. "V zadnjih tednih številni mediji razkrivajo nove zgodbe in objavljajo nove transakcije. V državah Zahodnega Balkana se ustanavljajo parlamentarne preiskovalne komisije, pri tem pa vse s prstom kažejo na vas," je dejal in Goloba med drugim vprašal, če Berišaja pozna oz. če mu je ta nosil denar.

Golob je Mahničeve očitke zavrnil in ocenil, da v največji opozicijski stranki ne morejo preboleti 24. aprila, ko je stranka Gibanje Svoboda slavila na parlamentarnih volitvah. "Vse to, kar govorite, ste v predvolilni kampanji lansirali vi, vaše strukture pod vašim neposrednim vodstvom," je dejal. "April je že mimo, mogoče bi bilo dobro pogledati na koledar," je dodal.

Golob je spomnil, da je bil glede domnevne afere soočen tudi v eni od oddaj na Televiziji Slovenija. "V tej oddaji se je ponavljalo ime Martin Berišaj, za katerega sem pozneje izvedel, da gre za kosovskega veleposlanika v Zagrebu. Naj bi pa denar pral in nosil ne vem, kam," je nadaljeval.

"Preprost pogled na Google, ko vtipkate njegovo ime, pokaže, da ne obstaja nobena njegova slika z mano. Jaz ga ne poznam, nikoli ga nisem srečal, kar je za medije potrdil tudi sam," je izpostavil v odgovoru na Mahničevo vprašanje. "Se pa zelo dobro pozna s kom? S spoštovanim poslancem Janezom Janšo. Njemu je obljubljal na prejšnjih parlamentarnih volitvah zvestobo in podporo kosovskih državljanov, ki živijo v Sloveniji," je sklenil Golob.

O lesu kot o strateški dobrini 

Lesnopredelovalna industrija v Sloveniji je po besedah premierja že dlje časa v precejšnji krizi. "Predelovanje v izdelke z višjo dodano vrednostjo bi moral biti osnovni cilj, kamor želimo plasirati slovenski les kot strateško dobrino," je menil v odgovoru na poslansko vprašanje.

Družba Slovenski državni gozdovi (SiDG) letno razpolaga z okoli 700.000 kubičnih metrov gozdno-lesnih sortimentov, ki jih dobavlja podjetjem v lesni predelavi. Kot je v poslanskem vprašanju izpostavil poslanec SD Predrag Baković, so te pogodbe konec lanskega leta potekle, ven pa so šle nove odločbe, s katerimi večina podjetij po poslančevih besedah ni zadovoljna. Od SiDG bodo namreč prejela manj kot v preteklih letih. "Zgodilo pa se je še nekaj. Na razpise so se lahko tokrat prijavila tudi nekatera podjetja s Hrvaške, ki do sedaj niso konkurirala," je dejal in pojasnil, da gre za posledico spremenjenih pravil prejšnje vlade. Slovenska podjetja na drugi strani ne morejo konkurirati na Hrvaškem, če tam nimajo sedeža podjetja. 

Bakovića je zanimalo, ali bo vlada spremenila oziroma preklicala pravila prodaje gozdno-lesnih sortimentov, ki jih je postavila prejšnja vlada in ki se nanašajo na prodajo lesa hrvaškim podjetjem ter seveda ravnala v skladu z reciprociteto.

"Uveljavljanje reciprocitete se lepo sliši. Če bo to možno, lahko to pogledamo, je pa težko reči vnaprej," je odgovoril Golob. Tudi če bi se vsi tuji kupci izločili iz razpisa, po premierjevih pojasnilih to ne bo spremenilo dejstva, da so nekatera slovenska podjetja izpadla iz razpisa, ker niso izpolnjevala pogojev. "In ta del je bolj pomemben od zgolj ugotavljanja, kdo je kupec," je poudaril.

Po njegovih besedah si je v preteklosti na področju lesa marsikdo prizadeval za dve stvari – najprej, da bi več lesa ostalo v Sloveniji in drugič, da bi se predelal v izdelke z višjo dodano vrednostjo. "Jaz mislim, da je ta druga zadeva še bolj pomembna, prav predelovanje v izdelke z višjo dodano vrednostjo bi moralo biti osnovni cilj, kamor želimo plasirati slovenski les kot strateško dobrino," je izpostavil.