Ponovna regulacija marž in energetski vavčer za ogrožena gospodinjstva?

"Cel svet se ukvarja s posledicami cen energije, še posebej v Evropi imamo pred očmi situacijo, ki je nastopila v letih 2008 in 2009, deloma tudi že prej, a na tiste znake ni nihče resno reagiral, ko so cene energije letele v nebo in so se nato te podražitve prelile tudi na vse tiste izdelke, ki so odvisni od porabe energije v njihovi proizvodnji," je v odgovoru na poslansko vprašanje Bojane Muršič (SD) v DZ pojasnil premier Janez Janša.

Po njegovih besedah domača in evropska znanost zaenkrat zagotavljata, da pred nami ni takšnega vala in da gre za sezonske učinke. "Ali temu verjamemo ali ne, je druga stvar, dejstvo pa je, da je to ena od reakcij na epidemijo, ko se je v Evropi in ZDA natisnilo veliko denarja, ustvarilo neravnovesje med ponudbo in povpraševanjem, kar trg tako ali drugače izravna. In vedno v tem postopku izravnave ceno plačamo potrošniki," je dejal.

Kot je poudaril, se s tem vprašanjem vlada intenzivno ukvarja in bo ukrepala. Prejšnji teden je po njegovih besedah že obravnavala možne ukrepe, ta teden jih bodo tudi na seji evropskega sveta, za naslednji teden pa je minister za infrastrukturo Jernej Vrtovec sklical sejo ministrov, pristojnih za energijo.

Stanje po državah članicah je, kot je izpostavil, različno. V Sloveniji se nobenemu distributerju velike pogodbe, ki se sklepajo za daljše časovne obdobje, še niso iztekle, je pojasnil. Podražitev elektrike, ki si jo je "privoščil" Petrol, je po Janševih besedah neupravičena.

Poudaril je, da omenjeno podjetje predstavlja 10 odstotkov ponudbe, potrošnikom, ki pri njem nabavljajo elektriko, pa svetoval, naj ponudnika zamenjajo. "To bo tudi lekcija za tiste, ki špekulirajo," je poudaril.

Glede nafte je spomnil, da je bil leta 2014 v Sloveniji liter bencina 1,5 evra, pa je bil trg reguliran. To pomeni, da je vlada določala marže, ki pa predstavljajo zgolj osem odstotkov cene bencina, je dejal. "Torej to lahko reguliraš kolikor hočeš, pa bistvenega učinka ni, glede na to, da cene na črpalkah sledijo cenam surove nafte na trgu," je dejal.

Ponovil je, da bo vlada sprejela vse potrebne ukrepe na ravni EU in tiste, ki bodo v Sloveniji potrebni. "Vključno s tem, da recimo del teh špekulacij zatremo s ponovnim reguliranjem marž," je dejal. Drugi tak ukrep je po Janševih besedah energetski vavčer za gospodinjstva, ki so ogrožena. "To je ena od možnosti, ki jih navaja Evropska komisija in tudi v to smer pripravljamo rešitve. So tudi nekateri drugi, za katere vlada nima pristojnosti, verjetno bomo prišli z njimi v DZ in upamo na vašo podporo," je sklenil.

Janša je odgovarjal tudi na vprašanje poslanke Alenke Bratušek (SAB), ki so jo med drugim zanimale rešitve na področju okolja na ravni EU. "Katere so tiste rešitve, ki jih je Slovenija kot predsedujoča Svetu EU že dala na mizo oz. kaj nam vam bo do konca leta še uspelo narediti na področju okolja?" je vprašala.

Premier je med dosežki izpostavil doseženi dogovor med Svetom EU in Evropskim parlamentom za spremembo aarhuške uredbe, "ki je eden od temeljnih aktov za odgovorno upravljanje z okoljem". Usklajeno je stališče EU do konvencije ZN o vodah, intenzivno potekajo priprave na podnebno konferenco COP26 v Glasgowu, kar bo poseben izziv ravno zaradi prej omenjenega dvigovanja cen energije. Slovenija se trudi tudi za uskladitev uredbe o baterijah in odpadnih baterijah, je naštel.

Med domačimi temami je Janša med drugim odgovoril na vprašanje glede pitne vode. V pripravi je predlog zakona o gospodarskih javnih službah varstva okolja, ki ureja oskrbo prebivalstva s pitno vodo. Zakon bo na poslanskih klopeh pravočasno, da bo lahko sprejet do konca mandata, je napovedal. Pripravlja se dopolnitev uredbe o oskrbi s pitno vodo in uredbe o metodologiji za oblikovanje cen storitev občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja.

Vlada je v javno obravnavo tudi že poslala operativni program oskrbe s pitno vodo za obdobje od 2022 do 2027. Ministrstvo za okolje in prostor pripravlja noveliran načrt upravljanja voda za naslednje petletno obdobje in program ukrepov upravljanja voda, naslednji mesec bo ta posredovan v javno obravnavo. Obenem je okoljsko ministrstvo "izrazito pospešilo investicije s področja vodooskrbe, ki bodo dejansko omogočile izvajanje ustavne pravice občanov v številnih regijah", je poudaril Janša.

Nenazadnje je Bratuškovo zanimalo, ali vlada podpira zakonu o prepovedi dajanja plastičnih proizvodov za enkratno uporabo na trg, ki so ga vložili v SAB. Janša je spomnil, da je to problematiko vlada že uredila z uredbo, a ne nasprotuje temu, da se področje uredi z zakonom. "Zdaj, ko je predlog dopolnjen, ima tudi našo podporo," je zagotovil.

Janša: Slovenskemu predsedovanju Svetu EU se ne jemlje dosjejev

Janša je danes v državnem zboru tudi zavrnil navedbe vodje SD Tanje Fajon, da se slovenskemu predsedovanju Svetu EU jemljejo dosjeji. Spregovoril je tudi o vrhu EU-Zahodni Balkan in o drugi polovici predsedovanja, ki ga bo po Janševih besedah zaznamovala rast cen energije.

"Jaz bi bil vesel, če bi se to zgodilo, ampak se to ne dogaja," je premier povedal glede navedb Fajonove. Ta je v nedeljo v oddaji Politično s Tanjo Gobec na TV Slovenija dejala, da se Sloveniji jemljejo dosjeji v okviru predsedovanja Svetu EU in da se diplomati veselijo, da bo Francija januarja prevzela predsedovanje.

V odgovoru na vprašanje poslanke Monike Gregorčič (SMC) pa je Janša povedal, da so številne dosjeje preložili iz prejšnjih predsedovanj na slovensko, saj je to prvo predsedovanje po izbruhu pandemije covida-19, ki v celoti poteka operativno.

"Iz prejšnjih predsedovanj je bilo na ta semester preloženih zelo veliko dosjejev. Ukvarjati se moramo s 50 odstotkov več temami, kot bi se sicer," je poudaril Janša.

Glede druge polovice polletnega predsedovanja Svetu EU je povedal, da je na dnevnem redu veliko tem, ampak so vse zasenčene z rastjo cen energije, kar spreminja dnevne rede.

Spregovoril pa je tudi o nedavnem neformalnem vrhu EU-Zahodni Balkan na Brdu pri Kranju. "Lahko rečem, da je, čeprav se bo morda to zdelo komu paradoksalno, največji uspeh, da smo besedo širitev pripeljali nazaj v zaključni dokument, ker prej te besede v dokumentih zadnjih deset let praktično ni bilo več," je dejal premier.

Večina članic EU je naklonjena širitvi na Zahodni Balkan, nekaj pa jih temu nasprotuje. Njihovi voditelji namreč menijo, da so ljudje iz držav kandidatk poceni delovna sila, tako da se jim izplača zadrževanje širitve, je dejal.

Slovenskemu predsedstvu po drugi strani ni uspelo v zaključni dokument vključiti časovnice širitve. "Slovenija je predlagala, da je ta širitev tako ali drugače opravljena v prihodnjih desetih letih, kar je možno. Vse reforme je možno izvesti v tem času," je povedal. "Žal za to ni bilo soglasja, je pa bila velika večina in na tem delamo naprej," je zagotovil ob začetku redne seje DZ.

Na tokratni seji, ki bo trajala do torka, 26. oktobra, bo sicer DZ med drugim opravil prvo branje predlogov zakonov o debirokratizaciji in dolgotrajni oskrbi. Pred poslanci bo tudi predlog novele zakona o lekarniški dejavnosti, prav tako jih čaka predlog novele zakona o organiziranosti in delu v policiji.