Zagotovljena vdovska pokojnina, ki jo vpeljuje novela, o kateri je med odgovarjanjem na poslanska vprašanja govoril predsednik vlade Robert Golob, je namenjena vdovam in vdovcem, ki imajo poleg pravice do vdovske pokojnine tudi pravico do svoje starostne, predčasne ali invalidske pokojnine. Po noveli bo zagotovljena vdovska pokojnina enaka znesku zagotovljene pokojnine, ki trenutno znaša 700 evrov.

Z zagotovljeno vdovsko pokojnino vlada po Golobovih besedah konkretno pomaga vdovam oz. vdovcem. Tej skupini odstotek ali dva višji prejemki ne bi nič pomagali, je opozoril v odgovoru na ustno poslansko vprašanje Zvonka Černača iz SDS. Poslanec je namreč ocenil, da trenutna vlada za razliko od prejšnje ni učinkovita pri naslavljanju nizkih prejemkov upokojencev.

Druga sprememba, ki jo prinaša pokojninska novela, je pri izračunu pokojninske osnove za delovne invalide, ki ostanejo vključeni v zavarovanje za krajši delovni čas, ker iz zdravstvenih razlogov niso sposobni opravljati dela s polnim delovnim časom in za ta čas prejemajo nadomestilo iz invalidskega zavarovanja. Pred novelo se je zavarovancem pri upokojitvi v pokojninsko osnovo upoštevala plača oz. zavarovalne osnove za krajši delovni čas in nadomestilo, ki je že bilo odmerjeno od pokojninske osnove, zato so bili takšni zavarovanci na slabšem.

Po noveli pa se jim bo pokojnina namesto od dejanskega prejemka, torej plače za polovični delovni čas in nadomestila, odmerjala od plače, ki bi jo prejemali, če bi delali za polni delovni čas. To posledično pomeni višjo osnovo za odmero pokojnine.

Izpostavil tudi redno uskladitev pokojnin v letu 2024

Poleg tega je Golob poudaril, da se bo redna uskladitev pokojnin v letu 2024 v skladu s proračunskimi dokumenti delno opravila že januarja, in sicer za 8,2 odstotka. "To je največji dvig pokojnin kadar koli," je opozoril. Pokojnine se bodo potem februarja redno uskladile po sistemskem pokojninskem zakonu, pri čemer bo izveden poračun za januar.

Vsekakor pa pokojninski sistem po njegovem prepričanju potrebuje reformo, ki je v pripravi. "Tu bo še veliko pogovorov, tekli bodo tudi na Ekonomsko-socialnem svetu," je zatrdil.

Nenazadnje se je strinjal s Černačem, da je čudno, da se po zakonodaji različni prejemki usklajujejo zelo različno, eni denimo z inflacijo, drugi z rastjo plač. Vlada bo konec leta 2024 po njegovi napovedi imela vse podatke za odločitev, kako zastaviti indeksacije v prihodnje, da bodo usklajene med seboj.

Černač je predlagal splošno razpravo o premierjevem odgovoru. O predlogu bo DZ odločal v torek.

Aktiven nadzor izvajanja zakona o evidentiranju delovnega časa v praksi

Golob je dejal, da trenutno poteka aktiven nadzor izvajanja zakona o evidentiranju delovnega časa v praksi in ko bodo znani rezultati nadzora, bo vlada šla tam, kjer bo potrebno, v izboljšave, je predsednik vlade dejal v odgovoru na poslansko vprašanje Suzane Lep Šimenko (SDS).

Kot je spomnil Golob, je bil zakon vložen v mandatu prejšnje vlade, vložen je bil tudi na Ekonomsko-socialni Svet (ESS). Rešitve, ki so danes v tem zakonu, pa so v okviru ESS dobile soglasje. To je bil eden redkih primerov, ko so se delojemalci in delodajalci strinjali o nečem. "Strinjali so se, da je treba zaradi zlorab, ki so se dogajale pri slabih delodajalcih, delavce zaščititi pred zlorabami in da je treba nad kršitelji uvesti dodatni nadzor. In to je bil namen novele tega zakona," je dejal premier.

Po potrditvi zakona v DZ je nastopilo šestmesečno prehodno obdobje do uveljavitve tega zakona, kot je izpostavil premier, pa so prve kritike začele prihajati šele tik pred uveljavitvijo zakona. "Niso bile kritike lani, ko so bili vsi na enem mestu in kjer je bil čas za usklajevanje, niso bile kritike pred uveljavitvijo v DZ, niso bile kritike v petih mesecih potem prehodnega obdobja, ampak tik pred uveljavitvijo," je poudaril.

Te kritike so po Golobovih besedah obenem temeljile na podlagi primerov, ki so bili obravnavani po prejšnjem zakonu. Teh kritik se tako po prepričanju premierja ne more obravnavati kot dobre osnove za ocenjevanje tega zakona. "Tisto, kar lahko smatramo kot dobro osnovo, je delo, ki poteka zdaj, v katerem inšpekcije ne izdajajo nobenih kazni ali glob, ampak nadzirajo in svetujejo delodajalcem, kako pristopiti in kako uveljaviti ta zakon. In poudarjam, čisto možno je, da se bo izkazalo, da se na nekaterih področjih tega zakona na tak način ne da izvajati, temveč potrebuje prilagoditve," je dejal predsednik vlade.

Z izsledki nadzora se bo seznanilo javnost in ESS, rešitve za morebitne izzive pri izvajanju zakona pa se bo iskalo skozi socialni dialog, je zagotovil Golob. Delojemalci in delodajalci bodo lahko o svoje izkušnje z uveljavitvijo tega zakona vladi predstavili na srečanju ESS, ki bo predvidoma januarja ali februarja.

"Vlada nima nobenega namena, da takrat, ko se najdejo rešitve, ki so v skupnem interesu, kakorkoli to zavira. Ravno obratno, pospeševali bomo ta dialog med njimi z enim samim namenom, da najdemo rešitev, ki bo najboljša za oboje," je poudaril. To usklajeno rešitev bodo nato po Golobovih posredovali v DZ.

V NSi so vladi očitali, da z zakonom o evidentiranju delovnega časa zavira produktivnost

Poslanec Janez Cigler Kralj (NSi) je v okviru poslanskega vprašanja premierju opozoril na poročilo Urada RS za makroekonomske analize in razvoj, ki ugotavlja, da Slovenija ne izkorišča dovolj svojih potencialov za razvoj in višanje produktivnosti. V NSi so vladi očitali, da tudi z zakonom o evidentiranju delovnega časa zavira produktivnost, zato je poslanca zanimalo, ali nameravajo zakon odpraviti.

"Upam, da vsi razumemo, da med zakonom o evidentiranju, ki je stopil v veljavo pred enim tednom, in med poročilom o produktivnosti preteklih mesecev in let ne more biti kaj dosti povezave," je dejal premier. Ob tem je spomnil, da so na vladi takoj, ko so zaznali, da obstaja dvom, ali se da zakon izvajati na način, ki ustreza cilju, napovedali trimesečno spremljanje izvajanja zakona.

Na pozive Cigler Kralja, da naj vlada zakon odpravi in ne čaka več mesecev, je Golob vztrajal pri čakanju na konec nadzora. "Zato, ker želimo poskrbeti za oba cilja: na eni strani, da evidentiranje tam, kjer ni potrebno in kjer je škodljivo, ustrezno prilagodimo, in na drugi strani, da se tam, kjer se pojavljajo kršitve, te preprečijo," je pojasnil.

Glede aktivnosti vlade za zviševanje produktivnosti pa je Golob izpostavil vlaganja v znanost, raziskave, razvoj in inovacije. "Produktivnosti se ne dviguje z besedami, ampak s konkretnimi finančnimi vložki v znanje in to je to, kar počnemo," je dejal.

Tako Lep Šimenko kot Cigler Kralj sta se strinjala, da naj DZ na naslednji seji opravi razpravo o odgovorih premierja na to temo.

'Zdravstvena reforma se izvaja'

Na mizi pa je bilo tudi zdravstvo za katerega Golob pravi, da ostaja ključna prednostna naloga vlade. Zdravstvena reforma se po njegovih besedah izvaja, nedavno sprejeti zakon o interventnih ukrepih na področju zdravstva pa je prvi korak v mandatu nove ministrice za zdravje Valentine Prevolnik Rupel v smeri zdravstvene reforme, je dejal.

Interventni zakon bo po njegovem pojasnilu podlaga, da bo lahko Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije pripravil svoj finančni načrt, ki bo moral bolj upoštevati prizadevanja za skrajševanje čakalnih vrst. "Če ne bomo prilagodili programov financiranja javnega zdravstva temu, da se bodo te vrste začele skrajševati, se ne bodo same od sebe nikoli," je dejal v odgovoru na ustno poslansko vprašanje Vide Čadonič Špelič (NSi). Zanimalo jo je, kdaj se bo vlada končno lotila celovite zdravstvene reforme, ki bo izboljšala dostopnost do zdravstvenih storitev.

Ko bo program zdravstvene zavarovalnice pripravljen, bo vlada po Golobovi napovedi sprejela uredbo o programih storitev obveznega zdravstvenega zavarovanja. Z njo bodo začeli dejansko odpravljati vzroke za nedopustne čakalne vrste, je zagotovil.

Po njegovih besedah so zasebni interesi v zdravstvu razlog, da je odlično javno zdravstvo prišlo na rob prepada. Tisti trenutek, ko se je v zdravstvenem sistemu pojavil dodatni denar za skrajševanje čakalnih vrst, so se začeli ljudje iz javnega zdravstvenega sistema prezaposlovati v zasebnega, denar pa je šel v korist zasebnikov, je kritičen.

Reforma bo šla po njegovem opozorilu v smer krepitve javnega zdravstvenega sistema. Le tako bo po njegovem prepričanju mogoče zagotoviti zdravstvo, ki bo dostopno vsem na dolgi rok.

DZ bo o predlogu Čadonič Špelič, da se opravi splošna razprava o Golobovem odgovoru, odločal v torek.