Premier Cerar in zdravniki (še) niso našli skupne rešitve, a ostajajo optimistični

Delovni sestanek pri premierju Miru Cerarju, ki so se ga poleg predstavnikov sindikata Fides udeležili tudi predstavniki ministrstev za zdravje in javno upravo, še ni prinesel rešitve. Po besedah predsednika Fidesa Konrada Kuštrina jim je Cerar pozorno prisluhnil, ni pa jim mogel dati nobene obljube. A verjame, da bodo našli pot k rešitvi.

Kot v izjavi za javnost po sestanku pojasnil minister za javno upravo Boris Koprivnikar, je želel predsednik vlade še enkrat iz prve roke slišati poglede Fidesa, kako razrešiti situacijo, da bi trajno uredili vprašanje morebitne stavke zdravnikov. Ugotovili so, da se določeni ukrepi, ki so bili podpisani, že izvajajo, tako glede razporejanje zdravnikov in izvajanja posebnega vladnega projekta skrajševanja čakalnih dob.

V pogajanjih s sindikati javnega sektorja pa se tudi trudijo, da bi zagotovili spremembe zakona o sistemu plač v javnem sektorju, za katere pa zaenkrat še niso dosegli dogovora z ostalimi sindikati javnega sektorja.

Danes so se dogovorili, da bo Koprivnikar na popoldanskih pogajanjih ponovno pojasnil to problematiko. Kot je napovedal, bodo v torek nato imeli še eno delovno skupino, v okviru katere bodo skušali najti rešitev, ki bi pomenila uresničitev zaveze iz sporazuma z zdravniki, hkrati pa bi bila zadovoljiva za ostale sindikate. Tako bi lahko do konca tedna sprejeli rešitev, ki bi dokončno uredila tudi vprašanje ustreznega nagrajevanja zdravnikov.

V Fidesu so po Kuštrinovih besedah želeli predsedniku vlade predstaviti svoj pogled na težave v zdravstvenem sistemu, ne le glede uresničevanja vladnih zavez v sporazumu za zamrznitev stavke. Kot je dejal, jim je Cerar pozorno prisluhnil, seveda pa jim ni mogel dati nobene obljube. "Cilj tako predsednika vlade, ministra Koprivnikarja, kot kolegov z ministrstva za zdravje je, da se ta zgodba enkrat prekine, kajti zdravstveni sistem je res v hudi krizi in bi stavka povzročila še dodatne težave, predvsem bolnikom," je dejal Kuštrin.

Tako Kuštrin verjame, da bodo našli pot k rešitvi. Poudaril pa je, da odprava plačnega stropa ne pomeni odprave stropa samo za zdravnike, ampak tudi za vse javne uslužbence, ki izpolnjujejo pogoje, da bi presegli 57. plačni razred. Dodal je, da so to verjetno znanstveniki, umetniki, raziskovalci, tudi nekateri profesorji. Verjame, da na koncu sindikati ne bodo dali signala svojim zaposlenim, da zagovarjajo uravnilovko, ampak da obstaja kljub temu neka strokovna in intelektualna elita, ki je pomembna za državo.

Kot je pojasnil Koprivnikar, je vlada za bistvene spremembe plačnega zakona dolžna iskati soglasje večine sindikatov in tudi v parlamentu pričakujejo podpis t. i. izjave o usklajenosti. Po Koprivnikarjevih besedah je v zakonu zaenkrat predlog, da bi plačni strop s 57. plačnega razreda premaknili na 60. plačni razred, "vendar se tukaj še pogovarjamo, je pa to zelo odvisno od tega, da sprememba meje ne pomeni vsesplošnega dviga, kajti to bi imelo velike finančne posledice".

A za zdravnike 60. plačni razred ni sprejemljiva rešitev, je danes ponovil Kuštrin in dodal, da bi s tem le odpravili anomalijo, saj bi približno petina zdravnikov - tisti, ki imajo več kot 30 let delovne dobe in so že dosegli vsa napredovanja ter delajo na najzahtevnejših delovnih mestih - , že od 2008 morala biti v 60. plačnem razredu.

Jasno pa je, je dodal, da bi v najvišje plačne razrede, to je 64. in 65. plačni razred, verjetno lahko prišli le konzultanti, torej tisti zdravniki, ki na klinični instituciji opravljajo delo, ki ga ne opravlja noben drug. To pa je majhno število zdravnikov, je še pojasnil.