Premalo zdravil?

Kljub opozorilom lekarnarjev, da na področju naročil zdravil v praksi ni mogoče izvajati javnih naročil, pristojni niso sprejeli ustrezne rešitve tega vprašanja, trdijo v Lekarniški zbornici Slovenije. ''Posledica je negativno mnenje računskega sodišča Mariborskim, Dolenjskim in Goriškim lekarnam. Vse lekarne izvajajo javna naročila na vseh področjih poslovanja, razen na področju naročanja zdravil. Z izpolnjevanjem določila javnih naročil za zdravila, bo tako lekarnam onemogočeno izpolnjevanje poslanstva, torej varna in učinkovita preskrba prebivalcev z zdravili,'' so zapisali v sporočilu za javnost.

Lekarniška zbornica Slovenije je ministrstvo za zdravje že leta 2004 opozorila, da dosledno izvajanje zakona o javnih naročilih za naročanje zdravil v praksi ni izvedljivo. Prav tako, pa jim nobena pristojna institucija ni znala posredovati navodil, ki bi opredeljevala, kako naj lekarne dosledno spoštujejo zakon in ob tem zagotovijo učinkovito in varno preskrbo prebivalcev, so pojasnili na zbornici.

Sam postopek javnih naročil ne dovoljuje navedbe blagovne znamke imena zdravila. To pomeni, da bi lahko z javnimi naročili naročali le zdravila s kemičnimi imeni, to pa seveda ne zadostuje za normalno preskrbo prebivalcev s predpisanimi zdravili. Lekarna mora namreč izdati bolniku točno predpisano zdravilo z imenom in ne katero koli zdravilo z istim kemičnim imenom, trdijo.

''Zakon o javnih naročilih tudi določa vnaprejšnje določanje količine zdravil, kar je v praksi izjemno težavno oziroma nemogoče. Primer zdravila tamiflu nazorno kaže neizvedljivost doslednega spoštovanja javnih naročil. Obseg porabe je nemogoče napovedati, naročanje prek javnega naročila pa lahko traja mesece ali celo leta v primeru operacijskih miz. Lekarna pa se mora odzvati na povpraševanje po zdravilu v 24 urah,'' so zapisali v sporočilu za javnost.

Nepredvidljive cene zdravil

Cene zdravil se spreminjajo popolnoma nepredvidljivo in lekarne na to nimajo nikakršnega vpliva, zato ne morejo predvidevati vrednosti potrebnih zdravil za izdajo v lekarnah.

Zdravniki za zdravljenje določenih bolezni predpisujejo zdravila po veljavnih doktrinah zdravljenja. Ko se doktrina spremeni, se posledično spremeni tudi vrsta in količina zdravil, ki se je do tedaj izdajala v lekarni kot običajna za zdravljenje določene bolezni.

Zdravila, ki jih običajno predpisujejo zdravniki za zdravljenje določenih bolezni, se prav tako zamenjajo ob spremembah Sklepa o razvrščanju zdravil na liste in Sklepa o razvrstitvi zdravil na liste. Če je določeno zdravilo razvrščeno na pozitivno ali vmesno listo, se namreč poveča predpisovanje in s tem izdaja tega zdravila, česar lekarne ne morejo predvideti in upoštevati ob naročanju zdravil po postopkih zakona o javnih naročilih.

Preden bolniki prejmejo novo zdravilo, je potrebno izvesti več dolgotrajnih registracijskih postopkov, lekarne pa lahko pogodbe za dobavo novega zdravila sklenejo samo po tem, ko je že izdano dovoljenje za promet z zdravilom. Nova zdravila, ki jih mnogi bolniki težko pričakujejo, sploh ne morejo biti predmet javnega naročanja, preden je zanje izdano dovoljenje za promet. Hkrati se z izdajo novega zdravila zmanjša izdaja dotedanjih zdravil, zaradi izteka dovoljenja za promet določenega zdravila pa se njegovo predpisovanje povsem ustavi.

Poleg omenjenih dogodkov vplivajo na spremembo pogojev v postopkih javnih naročil tudi cene zdravil na trgu. Cene zdravil se med letom na trgu večkrat spremenijo na podlagi zahteve imetnikov dovoljenja za promet in s soglasjem Agencije Republike Slovenije za zdravila in medicinske pripomočke. Proizvajalci nižajo cene zdravil zaradi sistema medsebojno zamenljivih zdravil, saj Zavod za zdravstveno zavarovanje krije le najvišjo priznano vrednost zdravil, predpisanih na recept.

V primeru oddaje javnega naročila ima dobavitelj pravico, da pri prodaji blaga uporablja pogodbeno dogovorjeno ceno, ki pa je pri zdravilih s seznama medsebojno zamenljivih višja od kasnejše dejanske cene na trgu. To je v celoti v nasprotju z načeli Zakona o javnih naročilih. Lekarna ne more biti vnaprej obveščena o zniževanju cen, niti o tem, katera zdravila bodo uvrščena na seznam medsebojno zamenljivih zdravil.

Minister za zdravje Andrej Bručan je zavrnil nekatere očitke Gibanja za javno zdravstvo. "Podeljevanje koncesij prav v ničemer ne ogroža sistema javnega zdravstvenega varstva, saj samo podeljevanje koncesij sodi v javno zdravstvo. Gre pa v vsakem primeru podeljevanja koncesij za izvajanje javne službe," je poudaril Bručan. Podelitev koncesije pomeni podelitev pravice opravljanja javne službe in spoštovanja obveznosti med občino ali državo na eni strani in koncesionarjem, ki je lahko pravna ali fizična oseba, na drugi strani, pojasnjuje Bručan.

Zagotovil je, da v primeru podeljevanja koncesij ne gre za vstop gospodarstva na področje zdravstvenih storitev. "Če govorimo o vstopu gospodarstva, potem lahko govorimo samo o javno-zasebnem partnerstvu in ne o podeljevanju koncesij, kjer gre za izključno javno delovanje. Prav tako ne moremo govoriti o privatizaciji, ker gre pri tem za vprašanje lastništva."

Bručan je prav tako zavrnil očitek o kršenju pravic iz obveznega zdravstvenega zavarovanja in poudaril, da so se v času njegovega ministrovanja te pravice povečale, povečali pa so tudi solidarnost.

Minister tudi meni, da je izjava Gibanja za javno zdravstvo, v kateri državo obtožujejo pospešenega uvajanja privatizacije javnega zdravstva brez soglasja civilne družbe, zavajajoča. "V času, ki je za nami, smo v Sloveniji podelili povprečno enako število koncesij, kot jih je bilo podeljenih v prejšnjih obdobjih," pravi Bručan.

Tudi očitek, da na ministrstvu gledajo na zdravstvene storitve kot na ostalo blago, je minister zavrnil in ga označil za laž. "Vedno smo gledali, da je zagotovljena čim večja dostopnost, da so pacienti čim bolje obravnavani, in to smo dokazali s skrajšanjem čakalnih vrst v zadnjem letu," odgovarja Bručan.

Kot je znano, so na današnji dopoldanski konferenci v Gibanju za javno zdravstvo izrazili mnenje, da je slovenski zdravstveni sistem zaradi privatizacije in komercializacije ogrožen. Nekdanji minister za zdravje Dušan Keber je osnutek zakona, ki ureja podeljevanje koncesij, ocenil kot napisanega za uresničevaje lastnih interesov. Po njegovem mnenju odpira enostransko pot iz javnega v zasebno zdravstvo.

Ob tem je predsednica Sindikata zdravstva in socialnega varstva Nevenka Lekše opozorila na to, da "te dni poteka pospešeno podeljevanje koncesij". Kot je dejala, jo ljudje s terena obveščajo, da minister za zdravje hiti in spodbuja zdravnike k zaprošanju za koncesije ob obljubi, da jo bodo zagotovo dobili. Večje število koncesij naj bi tako ministrstvo podelilo še do 1. oktobra.