Slovenija

Premalo farmacevtov

Ljubljana, 27. 02. 2007 14.34 |

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 2 min

Predsednica Lekarniške zbornice Slovenije Andreja Čufar je proti prodaji zdravil v specializiranih prodajalnah.

Obstoječi model lekarniške dejavnosti v Sloveniji je zastarel in ga je potrebno prilagoditi, je na današnji novinarski konferenci povedala predsednica Lekarniške zbornice Slovenije (LZS) Andreja Čufar. Do konca februarja je sicer v javni razpravi predlog zakona o koncesijah za izvajanje zdravstvene in lekarniške dejavnosti. LZS je ob tem predstavila svoje predloge k zakonu in se zavzela proti prodaji zdravil v specializiranih prodajalnah.

V LZS predlagajo tudi spremenjen način financiranja lekarniške dejavnosti
V LZS predlagajo tudi spremenjen način financiranja lekarniške dejavnosti FOTO: POP TV
Mojca Galeša iz zasebne Lekarne Straža je sicer priznala, da se dogaja, da farmacevti kupcev ne opozarjajo o škodljivosti zdravil, vseeno pa bi bilo po njenem stanje v nasprotnem primeru slabše. Galeša je ob tem predstavila koncepta farmacevtske skrbi in izbrane lekarne. Kot pravi bi farmacevti morali sodelovati pri izdelavi sheme jemanja zdravil, koncept izbrane lekarne pa bi strankam omogočal obiskovanje istega farmacevta, ki bi bil seznanjen z njegovim stanjem in bi mu znal svetovati pri izbiri zdravil.

Kot je povedala Čufarjeva, je potrebno pred sprejetjem zakona o koncesijah določiti javno zdravstveno mrežo na nacionalni ravni, saj naj bi bila slovenska mreža lekarn med najmanj razvejanimi v Evropski uniji. Na sto tisoč prebivalcev naj bi imeli v Sloveniji za polovico manj farmacevtov, kot je povprečje v EU.

Sporna omejitev koncesij

Čufarjeva je izpostavila tudi problem časovne omejenosti koncesij. Predlog zakona predvideva podelitev koncesije za obdobje od sedem do petindvajset let, Čufarjevi pa se zdi sporna predvsem spodnja meja, saj naj se v tako kratkem času investicija ne bi mogla povrniti. V LZS za pogoj pridobitve koncesije predlagajo tudi licenco za opravljanje lekarniške dejavnosti, Čufarjeva pa poudarja, da je nujno zagotoviti zadostno število strokovnih oseb, ki bodo dejavnost opravljale.

V LZS predlagajo tudi spremenjen način financiranja lekarniške dejavnosti, in sicer po zgledu držav EU, kjer je v veljavi maržno-storitveni sistem financiranja. Ta bi po besedah Čufarjeve lekarnam omogočil pokrivanje realnih stroškov za delo lekarn, državi pa lažje obvladovanje rasti stroškov za delo lekarn.

Zdravila brez recepta

V razpravi so se dotaknili tudi varne uporabe zdravil in svetovanja farmacevta pri nakupu zdravil brez recepta. Kot je znano, se lekarnam že dalj časa očita, da imajo na tem področju monopol, ter, da bi se morala prodaja zdravil, kot so paracetamol, razširiti na specializirane prodajalne. Aleš Mlinarič iz Mariborskih lekarn je ob tem opozoril, da v teh prodajalnah farmacevti niso prisotni, zato tudi ne morejo svetovati pri nakupu zdravil. Po njegovem se z razširitvijo prodaje zdravil, ustvari občutek, da so ta zdravila povsem nenevarna. Za primer je navedel Veliko Britanijo, kjer je paracetamol v prosti prodaji, po besedah Mlinariča pa tam zaradi prevelikega odmerka paracetamola letno umre 175 ljudi.

UI Vsebina ustvarjena brez generativne umetne inteligence.

KOMENTARJI (2)

Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.

User29516
27. 02. 2007 23.03
Priložnost za Jelinčiča,če ne bo izvoljen.
User111430
27. 02. 2007 18.29
Vedno enaki argumenti, ko se gre za ohranjanje monopola oz.preprečevanja konkurence. Na zunaj so si banke in lekarne zelo podobne, obojica uraduje v nadstandarnih stavbah z elitno opremo. Banke so si z asistenco Banke Slovenije v skrbi za ubogo nevedno rajo uspele eliminirati do naroda cenejšo konkurenco - HKS-e. Z enako vnemo zaradi gole skrbi za zdravje lekarne onemogočajo lažji dostop do aspirina. Bla, bla, bla...