Obravnava alkoholnega, oziroma Kebrovega zakona je med poslanci vzbudila veliko asociacij, saj so razpravljali tako o umetni oploditvi kot tudi želodčnih težavah, družabnih obveznostih in zgodbi o uspehu.
Poslance v bolj ali manj prazni dvorani je zaskrbelo, s čim bodo zdaj nazdravljali v preddverju državnega zbora, saj bo šampanjec med delovnim časom po novem prepovedan.
Zakon naj bi zmanjšal posledice uporabe alkohola
Zakon bo med drugim prepovedal prodajo in ponudbo alkohola mladoletnim osebam ter omejil prodajo alkoholnih pijač tistim, ki kažejo očitne znake opitosti.
S predvidenimi ukrepi naj bi posredno in neposredno zmanjšali posledice škodljive uporabe alkohola, kot so umrljivost in obolevnost zaradi bolezni, poškodb in zastrupitev, povezanih z alkoholom. Zakon naj bi prispeval tudi k večji ozaveščenosti prebivalcev o potencialnih negativnih učinkih uživanja alkohola in tveganega pitja.
Zakona o prekrških
Poslanci so sprejeli tudi zakon o prekrških. Ta je po mnenju vlade potreben zaradi uskladitve prava o prekrških s slovensko ustavno ureditvijo, ostalo zakonodajo, mednarodnimi pakti in obveznostmi naše države do mednarodne skupnosti.
Prekrškovni organi naj bi po novem odločali po poenostavljenem postopku; tako ne bi več le odkrivali prekrškov, pač pa praviloma zanje tudi izrekali sankcije. Sedanja sodišča za prekrške, ki bodo po tej reformi postala specializirana sodišča kot del rednih sodišč, pa naj bi obravnavala težje prekrške.
DZ ima sicer še tri leta časa, da določi, kateri prekrški si zaslužijo preimenovanje v kazniva dejanja. Najverjetneje bodo to tisti, za katere je zdaj zagrožena zaporna kazen: vožnja pod vplivom alkohola ali brez vozniškega izpita in odklonitev preizkusa alkoholiziranosti. Zakon predvideva tudi omilitev ene najostrejših sankcij, to je trajni odvzem vozniškega dovoljenja, ki je zagrožena, če voznik v 2 letih nabere 18 kazenskih točk.
Zakon bo sicer praktične učinke prinesel šele čez dobri dve leti, saj je uporaba zakona predvidena šele v letu 2005.
Prihodnje leto 22 kilometrov novih avtocest

Poslanke in poslanci so končali obravnavo programa dela Družbe za avtoceste v RS (DARS) za leto 2002, polemično razpravo pa je tudi tokrat povzročilo domnevno nepravično pobiranje cestnin. Nekateri poslanci so opozorili, da se ta ne pobira na ljubljanskem obroču, ter predlagali, da bi se sistem pobiranja cestnin spremenil in bi bilo plačevanje cestnin med prebivalci porazdeljeno bolj sorazmerno. Potrdili pa so tudi program dela Družbe za avtoceste za prihodnje leto. Za ceste bo namenjenih 116 milijard in pol tolarjev, Dars pa bo prihodnje leto uporabnikom predal dobrih 22 kilometrov novih avtocest.
Dograjeni bodo 4 avtocestni odseki, ki bodo skupaj dolgi 22 kilometrov in 100 metrov. V Prekmurju bo končan odsek med Vučjo vasjo in Beltinci, v smeri proti Štajerski bo odprt še del ceste med Kompoljem in Blagovico, na Dolenjskem bodo še za odsek Bič - Korenitka podaljšali avtocesto proti Obrežu, na Gorenjskem pa bo avtocesta podaljšana še med Podtaborom in Naklom.