'Preko zasebnega varovanja se pere denar'

Odbor DZ za pravosodje je na zahtevo DS, da ponovno odloča o noveli zakona o zasebnem varovanju, sprejel mnenje, da je omenjena novela ustrezna. DS namreč nasprotuje temu, da lahko vsako podjetje registrira dejavnost varovanja kot svojo stransko dejavnost.

Ministrica za notranje zadeve Katarina Kresal pa je novelo zakona podprla in predlagala njeno ponovno izglasovanje. Ob tem je pojasnila, da je predlog omejitve opravljanja zasebnega varovanja v nasprotju s pravili svobodnega trga. Kot je poudarila, nadzor nad delovanjem družb, ki zasebno varovanje opravljajo kot stransko dejavnost, ni pokazal nepravilnosti.

Mnenje ministrice sta podprla tudi poslanca SDS Vinko Gorenak, ki je tudi predsednik odbora, in Jožef Jerovšek, ki je dejal, da se preko zasebnega varovanja očitno pere denar.

Zagovarjanje lobijev?

Jerovšek je ob tem zatrdil, da sta ljubljanski župan in nekdanji predsednik uprave Mercatorja Zoran Janković ter ljubljanski podžupan in nekdanji član uprave Mercatorja Aleš Čerin v času njunega vodenja Mercatorja SAS Group za zasebno varovanje izplačala 833.000 evrov avansa za posle, ki niso bili nikoli opravljeni.

Gorenak pa je DS očital, da zagovarja denarne lobije. Opozoril je, da na primer družba Telekom prek svoje hčerinske družbe ne bi mogla opravljati dejavnosti varovanja, če bi bilo sprejeto stališče DS.

"Nismo podlegli nobenim lobijem," je poudaril državni svetnik Rudi Cipot. Obenem je dodal, da je prav, da imajo velika podjetja lastne službe za varovanje, nasprotuje pa temu, da bi lahko vsako podjetje registriralo zasebno varovanje kot stransko dejavnost.

Sejo prekinili

Gorenak je sejo o noveli kazenskega zakonika sicer prekinil, ker še ni dobil mnenja vrhovnega sodišča, vendar pa je potem devet članov odbora izglasovalo predlog, da bodo sejo nadaljevali še danes. Poslanec LDS Anton Anderlič je namreč dejal, da Gorenak pooblastil za prekinitev nima, vendar pa slednji njegovega proceduralnega predloga ni dal na glasovanje. To je po prekinitvi naredil podpredsednik odbora Anton Colarič (SD).

Novelo so z desetimi glasovi za in nobenim proti podprli.

V razpravi o noveli kazenskega zakonika je minister za pravosodje Aleš Zalar najprej povedal, da se je vlada odločila za novelo zato, ker prihaja do različne oz. diametralno nasprotne sodne prakse v zvezi z vprašanjem, ali veljavni kazenski zakonik omogoča kazenske postopke zoper mladoletne storilce kaznivih dejanj.

Kot je zatrdil, so nekatera prvostopenjska sodišča v nekaterih primerih izdala odločbe, da veljavna kazenska zakonodaja ne omogoča postopkov zoper mladoletnike. Ob tem je dodal, da je prišlo do različne prakse tudi na višjih sodiščih.

V primeru, da bi ustavno sodišče odločilo, da je kazenski zakonik glede mladoletnih tako nejasen, da bi se morale nekatere določbe kazenskega zakonika izločiti iz uporabe, bi prišlo do precejšnjih protipravnih posledic, je ocenil Zalar.