Jugoslovanska vojska je oblast v Prekmurju prevzela 12. avgusta leta 1919, potem ko so velesile po koncu prve svetovne vojne na pariški mirovni konferenci soglašale, da ta del ozemlja pripade Kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev. Nato je 17. avgusta vojaška oblast upravo nad Prekmurjem prepustila civilni oblasti na zborovanju v Beltincih, na katerem se je zbralo več kot 20.000 ljudi in podprlo priključitev Prekmurja matični domovini.
Dan združitve prekmurskih Slovencev kot državni praznik, ki ni dela prost dan, praznujemo od leta 2006. Državne proslave so vsako peto leto, vmesne pa pripravljajo prekmurske občine same.
Osrednja regijska slovesnost ob tem prazniku je bila v ponedeljek v Beltincih, udeležili pa so se je tudi predsednik republike Borut Pahor, predsednik vlade Janez Janša in predsednik DZ Igor Zorčič. Slednji je poudaril, da državni praznik praznujemo vsi Slovenci skupaj ter da je biti gospodar na svoji zemlji naša dediščina, ki je nastajala skozi različne zgodovinske dogodke, tudi z žrtvami, in leta 1991 zasijala v lastni državi. Pojasnil je, da je zdaj čas, da tako Prekmurje kot celotna Slovenija izkoristita vzhajajoče priložnosti in si tako zagotovita boljšo prihodnost. "Samo s preudarno in razvojno naravnano, povezovalno politiko, ki razume, da je vsak, tudi najmanjši kraj naše dežele enakovreden del mozaika, bomo to tudi dosegli," je prepričan.
Da je Prekmurje danes neločljiv del slovenskega prostora, meni tudi Janša, ki poudarja, da je dolžnost vsakokratne vlade, da potencialom, ki jih Prekmurje ima, omogoči ustvarjalni zagon in razvoj, da se bodo mladi, ki odhajajo na študij v Ljubljano in čez mejo, vrnili v rodno Prekmurje, tam našli delo in si ustvarili družino. "Kajti le tako bo Prekmurje v srcu, ki je bil slogan praznovanja 100. obletnice združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom, tudi resnična, živa ljubezen ter skrb vseh in vsakogar za vse, kar določa naš skupni dom," je še poudaril predsednik vlade.
Da se z današnjim državnim praznikom vsi Slovenke in Slovenci 100 let in več po prelomnih dogodkih, ki so združili Prekmurje s Slovenijo, hvaležno spominjamo tedanjih narodnih buditeljev in voditeljev, vseh Prekmurk in Prekmurcev tedanjega časa, ker so se enotno postavili za skupno življenje z matičnim narodom, pa je na sinočnji proslavi poudaril predsednik Pahor. "Naša iskrena hvaležnost gre prekmurskemu človeku, ki zmore znotraj življenjske skromnosti gojiti tako bogato kulturno in narodno pripadnost slovenstvu," je povedal in dodal, da je skrb za lasten jezik, kulturo in narodno zavest enako pomembna, kot je bila v zgodovini, ki je omogočila osamosvojitev Slovenije in njeno včlanitev v EU. "Hkrati pa gre tudi za dolžnost, da se omogoča skrb za jezik, kulturo in narodno zavest pripadnikom drugih nacionalnih skupnosti, živečih v Sloveniji, ali slovenske, živeče v zamejstvu."
Pahor si tako želi, da bi v iskrenem dobrososedstvu, gojitvi pristnega prijateljstva in v narodni, državni in čisto človeški vzajemnosti vsi skupaj videli edini stvaren obet za trajen mir, varnost in blaginjo. "Velike stvari se ne zgodijo čez noč, zanje si je treba prizadevati dolge dneve, mesece in leta, a sadovi omogočajo iskreno in stvarno upanje za mirno in varno prihodnost naših otrok," je dodal.
KOMENTARJI (77)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.