Fides: Vključitev zunanjega neodvisnega mediatorja bi bila dobrodošla

Vlada je na današnji seji sprejela odlok, s katerim določa zdravniške storitve, ki jih zdravniki morajo opravljati tudi v času stavke Fidesa. Kot je pojasnila zdravstvena ministrica Valentina Prevolnik Rupel, gre za storitve, na katere so pacienti napoteni s stopnjo nujnosti: zelo hitro, storitve za vse ranljive skupine, na primer invalide, ki so po njenih besedah v tem trenutku diskriminirani, za izdajo zdravniških potrdil in bolniških listov, napotitve pacientov na nadaljnje zdravljenje in zagotavljanje informacij o zdravstvenem stanju oskrbovancev v domovih za starejše in posebnih socialnovarstvenih zavodih, pa tudi druge storitve, potrebne za uveljavljanje pravic iz socialnih zavarovanj. 

Odlok določa tudi, da bodo morali zdravniki v času stavke opravljati tudi storitve za vse ranljive skupine – invalide, osebe s posebnimi potrebami, paliativne bolnike, vojne veterane, žrtve vojnega nasilja ter psihiatrične bolnike, ki jim je odvzeta ali omejena svoboda gibanja, so v sporočilu za javnost po seji vlade pojasnili na ministrstvu. Zdravniki bodo morali opravljati tudi storitve ugotavljanja zdravstvenega stanja, ki jih pacient uveljavlja zaradi zahtev ali predpisov na drugih področjih ali pri drugih organih - pri zavarovalnicah in sodiščih. Morali bodo izdajati tudi potrdila za voznike motornih vozil ter opravljati storitve v zvezi z varstvom in zdravjem pri delu.

"Cilj vlade je zaščita ljudi in njihovih temeljenjih človekovih pravic, kot jih določa ustava," je povedala ministrica in opomnila, da smo mediji v zadnjih dneh poročali o hudih omejitvah dostopnosti invalidov do zdravniških pregledov za podaljšanje vozniškega dovoljenja. Na Univerzitetnem rehabilitacijskem inštitutu (URI) Soča namreč v ambulanti za voznike med zdravniško stavko doslej niso sprejemali pacientov, starih med 18 in 65 let, posledično pa so nekateri invalidi ostali brez veljavnih vozniških dovoljenj."S takšnimi omejitvami je invalidom onemogočena vsakodnevna mobilnost in vključevanje v delo in na sploh v družbo. S tem se jim poslabša življenjski standard in kakovost življenja. Zato stavka Fides ne more biti nikakor opravičen razlog za neizvajanje teh storitev," je povedala.

Dodala je, da se na ministrstvo za zdravje obračajo tudi svojci oskrbovancev v domovih za starejše, ki zaradi stavke niso prišli do informacij o zdravstvenem stanju svojih staršev. "Kar seveda zanje predstavlja velike duševne stiske," je dodala in pojasnila, da so prav zato tudi te situacije vključili v odlok. 

"Prav tako je v skladu z odlokom potrebno izvajati obravnavo pacientov z napotnico zelo hitro. Glede na dejstvo, da Fidesova stavka traja že sedem tednov in da je čas njenega zaključka težko napovedati, bi odlašanje s temi storitvami pacientom lahko povzročilo resno zdravstveno škodo. Zavedam se pomembnosti pravice do stavke, vendar pa mora biti ta sorazmerna in nikakor ne sme pretehtati nad drugimi ustavno zagotovljenimi pravicami, kot sta pravica do zdravstvenega varstva in pravica do socialne varnosti, še zlasti pa ne pri naših najranljivejših prebivalcih kot so invalidi in starejši," je še povedala.  

Na dodatno novinarsko vprašanje, ali odlok vendarle ne posega v pravico zdravnikov do stavke, je ministrica odgovorila, da ga je pregledala služba vlade za zakonodajo in da je zakonska podlaga trdna. Poudarila je, da je treba spoštovati sorazmernost vseh pravic, ki so zapisane v ustavi. "Ustavni sodniki bodo zagotovo prepoznali našo skrb za invalide in druge najranljivejše skupine," je dejala.

Fides: To je nezakonito

Na povedano se je odzval sindikat Fides in poudaril, da je to nezakonito. "Z določanjem obsega storitev se posega v ustavno in zakonsko urejeno pravico do stavke. V sindikatu Fides namreč ne vidimo pravne podlage, na kateri bi lahko vlada z odlokom določala obseg zdravniških storitev, ki sodijo v minimum delovnega procesa in s tem širila zakonsko določen obseg minimuma delovnega procesa," so zapisali. 

Povzeli so drugi odstavek sedmega člena Zakona o stavki: "Z zakonom ali na zakonu temelječem odloku skupščine družbenopolitične skupnosti, ki določa dejavnosti in dela posebnega družbenega pomena, se predpiše način zagotavljanja pogojev iz prvega odstavka tega člena" in zapisali, da ta odločba sicer predvideva možnost, da se način zagotavljanja minimuma delovnega procesa lahko določa tudi z odlokom, a da mora ta odlok temeljiti na zakonu, kar pomeni, da mora biti za takšen odlok oziroma določanje načina zagotavljanja pogojev z odlokom podlaga (pooblastilo) v zakonu.

"Takšnega pooblastila pa ni ne v Zakonu o zdravstveni dejavnosti in tudi ne v določbah Zakona o zdravniški službi, ki oba konkretno določata skladno s pooblastilom iz 2. odst. 7. člena Zakona o stavki nabor zdravniških storitev, ki sodijo v minimum delovnega procesa tekom stavke. Vlada se sedaj zelo očitno poslužuje nezakonitih postopanj in prisile za zaustavitev oziroma omejitev stavke," pravijo v Fidesu.

Zdravniki, ki so se odločili, da bodo umaknili svoja soglasja za nadurno delo, bodo odslej delali največ 48 ur tedensko in ne več kot 16 ur neprekinjeno. 

Zdravniška zbornica: Nikakršen odlok ne more nadomestiti 1200 zdravnikov

V Zdravniški zbornici Slovenije ocenjujejo, da za vladni odlok, s katerim je ta določila dodatne zdravniške storitve, ki jih je treba opravljati v času stavke, "ni videti pravne podlage". Ob tem so opozorili, da nikakršen odlok ne more nadomestiti 1200 zdravnikov, kolikor jih v Sloveniji manjka, da bi dosegli njihovo povprečno število v EU.

Izvajanje zdravniške službe po navedbah zbornice v času stavke določata zakon o zdravniški službi in zakon o zdravstveni dejavnosti, ki pa ne vsebujeta pooblastila vladi, da bi ta lahko z odlokom spreminjala oziroma širila nabor storitev, ki se morajo izvajati. Bolj podrobno stališče bo zbornica podala, ko se bo lahko seznanila s sprejetim odlokom vlade, so sporočili iz zbornice.

Zveza organizacij pacientov pripravljena prevzeti vlogo mediatorja med Fidesom in vlado

V Zvezi organizacij pacientov Slovenije so pripravljeni prevzeti vlogo mediatorja med Fidesom in vlado. Predlog za mediacijo, pod katerega je podpisana predsednica zveze organizacij pacientov Štefanija Lukič Zlobec, so pripravili na pobudo Zdravniške zbornice Slovenije in Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS). Posredovali so ga predsedniku vlade Robertu Golobu in predsedniku Fidesa Damjanu Polhu.

Za tak korak so se odločili po tistem, ko sta tako vladna kot sindikalna stran javno izrazili pripravljenost na mediacijo. Tako ministrica za zdravje Valentina Prevolnik Rupel kot Polh sta v pogovoru za Val 202 v sredo namreč izpostavila to možnost. 

Ob tem so v zvezi spomnili na zatrjevanja obeh strani, da so jim pri iskanju izhoda v ospredju interesi pacientov. "Prosimo, da našo pobudo sprejmete kot znak naše zaskrbljenosti za razmere v zdravstvu in posledično položaj pacientov. Hkrati izražamo prepričanje, da smo sposobni prispevati k razrešitvi tega spora," je zveza zapisala v predlogu.

Vlogo mediatorja je zveza organizacij pacientov pripravljena prevzeti na način, "ki je opredeljen v kolektivni pogodbi zdravstva".

Fides za vključitev mediatorja, po možnosti iz države EU

Iz Fidesa so sporočili, da ostajajo odprti za vse oblike reševanja stavkovnih zahtev. "Tudi za vključitev mediatorja, po možnosti iz države EU, ki bo slovensko vlado vrnil na pogajanja o stavkovnih zahtevah, ki so pravno edina prava pot za iskanje rešitev za prenehanje stavke. Glede na podpisana sporazuma z Vlado RS tokrat pri mediaciji ne bi šlo več za vprašanje že dogovorjenih vsebin, temveč zgolj glede njihove čimprejšnje realizacije. In v tem pogledu bi bila vključitev zunanjega neodvisnega mediatorja,  torej nekoga, ki se do sedaj še ni postavil na nikogaršnjo stran, vsekakor dobrodošla," so zapisali.