Preiskovalni novinar tednika Der Spiegel sporočil Janši: Spremljali vas bomo

V zadnjem poročilu organizacije Novinarji brez meja (Reporters without Borders) je Slovenija zasedla 34. mesto med 180 državami glede na svobodo medijev, med letoma 2018 in 2019 pa smo izgubili dve mesti. Ob nedavnih obračunavanjih slovenskega premierja z novinarji in mediji, ki ne izostane niti v času svetovne krize, lahko pričakujemo dodatno nazadovanje na tej lestvici svoboščin. K temu bi lahko pripomogla tudi odločitev, da na novinarske konference, na katerih državljane obveščajo o aktualnem stanju v povezavi z novim koronavirusom, novinarji nimajo več pravega dostopa. Tako lahko neprijetna vprašanja medijev – ki jih je nekdo (po pojasnilih vodje Urada vlade za komuniciranje Uroša Urbanije je šlo za njihov odgovor) iz njegove vlade v sporni depeši, naslovljeni na Svet Evrope, označil za 'medije, ki večinoma izvirajo iz nekdanjega komunističnega režima' – omejijo. Novinarske konference so le še sporočila za javnost. 

Reutersov inštitut za medije je skupaj z Univerzo Oxford objavil študijo z naslovom Novinarstvo pod pritiskom v Srednji in Vzhodni Evropi. V študijo so vključili šestnajst držav, med drugim tudi Slovenijo. Med anketiranjem novinarjev so ugotovili, da sta avtonomija in neodvisnost medijev v tem delu Evrope pogosto tarča groženj in verbalnih napadov politikov, ob tem pa dodali, da se pogosto k osebni diskreditaciji novinarjev priključijo tudi kateri politično in strankarsko motivirani mediji. Študija posebej izpostavlja velik padec medijske svobode na Poljskem in Madžarskem, ključnih državah Višegrajske skupine, kjer vladajoča stranka vidi mesto Slovenije.

Slovenija v poročilu sicer ni izpostavljena kot posebej problematična država, ker je "politična moč razdrobljena in bi bilo težko, da bi samo ena opcija utrdila oblast". Kljub temu opozarjajo, da mora vseh 16 vključenih držav svobodi medijev posvečati večjo pozornost. Poročilo je bilo sicer objavljeno januarja letos, torej še pred nastopom aktualne slovenske vlade. 

Novinar Der Spiegla Janši: Spremljali vas bomo

Zadnji neposredni napad aktualnega slovenskega premierja Janeza Janše na novinarje je bil odziv na članek Blaža Zgage, ki so ga objavili tudi v italijanskem časopisu L'Espresso. Nosil je naslov: "Slovenija, polna pooblastila za predsednika vlade: Državni udar v zakulisju pandemije“. 

V članku Zgaga piše o potezah naše vlade v času epidemije, ki jih označi za avtoritarne, in izvedene pod krinko krize, ki je zaradi novega koronavirusa zajela tudi Slovenijo. "Ustavo so zaobšli, v vrhu države skrajna desnica, napadi na novinarje in intelektualce. Medtem želi vlada uzakoniti sledenje državljanov, prestrezanje telefonskih klicev in preiskave stanovanj,“ uvodoma zapiše. Omeni, da je vlada Janeza Janše "očistila" najpomembnejšo zdravstveno ustanovo v državi (NIJZ), pa tudi, da je oblikoval krizni štab in mu poveljeval kar sam (op. a. križni štab so medtem že razpustili). 

Dva dneva po tem, ko je novinar svoj članek delil na Twitterju, se je na istem družbenem omrežju odzval Janša. 

Novinarja je obtožil laganja in širjenja lažnih novic, hkrati pa predpostavil, da zunaj Slovenije Zgage ne poznajo in zato morda te lažne novice "lahko dobronamerno kupujejo". Na to se je odzval preiskovalni novinar uglednega nemškega tednika Der Spiegel Rafael Buschmann, ki je našemu premierju odgovoril, da ga nima kaj skrbeti, češ da Zgago dobro poznajo in so prepričani v njegove odlične novinarske sposobnosti. Ob tem pa je dodal: "Od zdaj naprej bomo skupaj spremljali Slovenijo in delovanje vaše skrajno desne stranke." 

Premierja pa ne jezijo le novinarji, temveč tudi predsednik Evropske nogometne zveze (Uefe) Aleksander Čeferin, ki je v odmevnem intervjuju izrekel nekaj kritik na račun naše vlade, predvsem glede tega, kako nastopajo v času epidemije. Čeferin je s pomočjo prijatelja, kitajskega poslovneža Jacka Maja, priskočil na pomoč rojakom z dobavo brezplačnih mask, potem ko je Janša nekaj dni javnosti obupano sporočal: ''Skladišča so prazna.'' Medtem pa se je vlada zapletala v dobavo mask pri sumljivih dobaviteljih.

Po kritiki je premier Čeferinu posredno odgovoril kar v nagovoru državljanov. Med drugim je Čeferinu očital: "S koncertov in nogometnih spektaklov v Italiji in Španiji se je virus pospešeno razširil po vsej Evropi in na deset tisoč ljudi je in bo še umrlo zaradi tega. Nekateri koncerti in nogometne tekme zaradi pohlepa po denarju niso bili odpovedani niti po tem, ko je Svetovna zdravstvena organizacija z veliko zamudo razglasila pandemijo."  Čeferinove besede so sprožile veliko odzivov, svoj pogled na spor sta objavila nekdanji koprski župan Boris Popović in novinar Miran Ališić.

Na drugi strani pa ni manjkalo osebnih napadov na Čeferina in poskusov diskreditacije s strani podpornikov stranke SDS in njihovih medijev.