Prvi zaključki: globa za poslanca SDS, pritiski na zaposlene v Telekomu

Predsednica komisije Mojca Šetinc Pašek je pojasnila, da so pregledali financiranje tednika Demokracija in podjetja Nova Obzorja s strani občin. Povedala je, da je 40 občin, v katerih so župani člani ali pa blizu stranki SDS, in občinskih podjetij za oglaševanje v omenjenih medijih namenilo skoraj 83.000 evrov. Po njihovih ocenah gre v primeru Demokracije za izigravanje in zlorabo medijske zakonodaje, zato so zadevo predali medijskemu inšpektoratu. 

Šetinc Paškova je poudarila, da na podlagi zaslišanj, ki so jih opravili, dobivajo klice, da priče na zaslišanju niso govorile po resnici, zato preučujejo možnost kazenske ovadbe zoper posameznike, in sicer zaradi krivih izpovedi. 

Na 11. seji je komisija zaslišala poslanca Zorana Mojškerca, ki pa na njihova vprašanja ni želel odgovarjati, zato so ga kaznovali z denarno kaznijo v višini 278 evrov. Iz zaslišanja poslanca je razvidno, da je Mojškerc med drugim posloval z Boštjanom Averjem in to v času, ko je bil poslanec nadzornik komunale Logatec, Aver pa njen direktor, je povedala Šetinc Paškova. Dodala je, da je to v nasprotju z zakonom o integriteti, zato je komisija oba prijavila KPK. 

Zaradi ugotovitev, ki izhajajo iz brane in pregledane dokumentacije ter zaslišanja prič, je komisija primorana vsem drugim pristojnim organom odstopiti vso dokumentacijo in gradivo, ki jo hrani v zvezi s posli poslanca in osebami, ki so z njim povezane. Poleg KPK gre še za Policijo, Furs in tožilstvo. V sklopu preliminarnih ugotovitev je komisija prav tako sprejela sklep, da zoper dve gospodarski družbi in večje število fizičnih oseb poda prijave na Finančni urad RS (Furs). 

Šetinc Paškova je poudarila, da je bila odločitev o ustanovitvi komisije utemeljena, saj so se potrdili vsi sumi, ki so se pojavili. Priče se zaslišanjem izogibajo, neupravičeno manjkajo, na vprašanja pa ne želijo odgovarjati, je še dodala. 

Kot tretjo večjo zadevo so preučili tudi primer Inštituta za avtorsko pravico. Po besedah Šetinc Paškove gre za zasebni inštitut v lasti Blaža Ranta, ki je aprila 2020 s Telekomom sklenil "zelo lukrativno pogodbo". "Ta pogodba je bila za Telekom zelo škodljiva. Na to temo smo zaslišali več kot 10 prič, ki so nam pojasnjevale ozadja sklepanja te pogodbe in njenega izvajanja, pa tudi širše, splošno dogajanje na Telekomu od februarja 2020, ko je že bilo jasno, da bo naslednjo vlado začel voditi Janez Janša."

Priče so komisiji v zvezi s tem obdobjem izpovedale "šokantne" zgodbe o pritiskih, ki so jih začele doživljati, še preden je Janševa vlada zaprisegla. "Šlo je za pritiske tako na vodilne kadre kot nižje vodstvene zaposlene zaradi spremenjenih političnih okoliščin." Tik pred nastopom Janševe vlade so po besedah predsednice komisije v vrhu Telekoma prejeli dopis Blaža Ranta in njegovega inštituta, "ki jim je med vrsticami grozil s prijavami in tožbami, če z njim ne podpišejo pogodbe". Gre za plačilo nadomestila za distribucijo Nova24TV in več drugih programov.

Kot je še povedala Šetinc Paškova, je bila pogodba nato sklenjena v rekordnem času, manj kot mesecu dni. "Celotno vodstvo se je zavedalo, da gre za škodljivo pogodbo, skušali so v pogodbo vrniti čim več varovalk, da bi se jo lahko hitro razdrlo in zaščitilo podjetje Telekom. Toda naslednja uprava pod vodstvom novega SDS človeka seveda tega ni storila." 

"Slišali smo šokantne izpovedi, živeli so pod pritiski, v psihozi, bili so deležni fizičnih groženj, kaj se jim bo zgodilo, če ne bodo delovali tako, kot zapoveduje nova politična klima," je še povedala Šetinc Paškova. 

Komisija zdaj začenja s pregledovanjem novega sklopa, 19. maja bodo zaslišali novo pričo, in sicer nekdanjega direktorja Ukoma Uroša Urbanijo. Do poletja nameravajo pripraviti prvo vmesno poročilo, v katerem bodo ugotovitve predstavljene tudi širše.