"Ravnali smo tako, kot nam je takrat dovoljevala zakonodaja in v skladu s tem, kolikor smo vedeli o virusu," je zagotovil Šarec in zanikal, da bi kar koli storili narobe.
Komisija je izpostavila, da je seja, na kateri so prvič govorili o virusu, trajala 19 minut, v tem času pa naj bi obdelali 62. točk. Dodala je, da so na seji odločali tudi o donaciji mask Kitajski. Šarec je zagotovil, da Slovenija v času, ko je primanjkovalo mask, teh ni pošiljala na Kitajsko. "Šlo je za sofinanciranje transporta in ne pošiljanje mask iz Slovenije, ki bi bile v nekih slovenskih skladiščih, ki bi jih poslali na Kitajsko in jih sami ne bi imeli," je pojasnil.
Odzval se je tudi na očitke, da so bile seje vlade kratke. "Dolžina seje še ne določa, da bo ta kakovostna in da bodo sprejete dobre odločitve," je dejal in izpostavil, da so seje njihove vlade pred epidemijo obravnavale povsem druge tematike, saj virusa še ni bilo. Poudaril je, da je bila takrat tudi zakonodaja drugačna. "Takrat ni bilo treba odločati celotni vladi o ukrepih za epidemijo, ampak je odločalo Ministrstvo za zdravje samo. Šlo je za razliko v zakonodaji. Nismo imeli takšnega sistema, kot ga ima vlada danes," je dodal.
Namen komisije je med drugim ugotoviti morebitno politično odgovornost nosilcev javnih funkcij za gospodarnost in pravočasnost nabav naročil osebne zaščitne in kritične medicinske opreme. Trenutna vlada namreč trdi, da so jim predhodniki pod vodstvom Marjana Šarca pustili prazna skladišča.
Parlamentarna komisija je doslej med drugim zaslišala takratnega ministra za zdravje Aleša Šabedra, ki je ocenil, da je ministrstvo za zdravje glede na takratne okoliščine in informacije o novem koronavirusu naredilo vse, kar je bilo mogoče.
Za zaloge zaščitne opreme so takrat skrbeli zdravstveni izvajalci sami, zavod za blagovne rezerve, ki je imel v skladiščih del opreme, pa je, kot je izpostavil Šabeder, v domeni ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo. Ministrstvo za zdravje ni imelo zakonske podlage za nabavo opreme, niti sredstev, je še dodal.
Pred komisijo je stopila tudi nekdanja direktorica Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) Nina Pirnat. Pojasnjevala je, da zaloge zaščitne opreme niso stvar pristojnosti NIJZ, da pa je zaznala vprašanja zdravnikov, katera zaščitna oprema naj se uporablja ob epidemiji covida-19.
KOMENTARJI (554)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.