Preiskovalna komisija DZ po preiskavi suma pranja denarja v NLB: Zakaj je takratni politični vrh o zadevah molčal?

Parlamentarna preiskovalna komisija, ki se ukvarja z zlorabami v bančnem sistemu, je končala z obravnavo primera suma pranja denarja v primeru Farrokh v NLB. Gre za primer, v katerem naj bi iranska banka Export Development Bank of Iran prek NLB oprala za približno milijardo dolarjev. Med drugim komisija opozarja na politično odgovornost opustitve dolžnosti ravnanja, je na novinarski konferenci pojasnil predsednik komisije Anže Logar.

Preiskovala komisije DZ o ugotavljanju zlorab v slovenskem bančnem sistemu ter ugotavljanju vzrokov in odgovornosti za že drugo sanacijo bančnega sistema v samostojni Sloveniji je v preiskavi zasegla interno elektronsko korespondenco zaposlenih v NLB, ki se nanaša na nakazila iranske banke. "To, kar se je dogajalo v NLB, in način, po katerem je funkcionirala banka, je popolnoma nesprejemljiv," je danes poudaril Logar. Zato upa, da bo zadeva ustrezno preiskana in ne bo "utihnila" kot leta 2011, ko o njej tožilstvo niti ni bilo obveščeno.

Moteč molk političnega vrha

Posebno pozornost je namenil "molku političnega vrha", ki je bil po njegovih besedah s temi transakcijami seznanjen, vendar ni ukrepal. "Molk takratnega političnega vrha -  gospoda Pahorja, gospoda Türka, gospoda Križaniča, gospoda Zalarja in gospe Kresalove, ki so bili vsi zelo podrobno obveščeni o primeru, nekateri celo večkrat, daje v zadevi Farrokh realno podlago razmišljanju o spregi politike in nekaterih upravljalskih struktur v NLB," je bil jasen predsednik preiskovalne komisije, zaradi česar preiskovalna komisija v bistvenih ugotovitvah ugotavlja tudi politično odgovornost, predvsem v smislu opustitve dolžnega ravnanja nosilcev oblasti.

Komisija zato v bistvenih ugotovitvah govori o spregi politike in nekaterih upravljalskih struktur v NLB. "Tudi nadzorne institucije so delovale po načelu nič ne vidim, nič ne slišim," je poudaril poslanec SDS. Kot je dejal, naj bi za zadevo pred leti vedelo 100 pretežno javnih uslužbencev, vendar ni prišla v javnost.

Gre za širok nabor ljudi, ki naj bi vedeli za to, med drugim nekdanji vodilni v NLB - nekdanji predsednik uprave Draško Veselinovič in nekdanja člana uprave Matej Narat in Miran Vičič. "Ti so bili takrat odgovorni za sprejem sklepa o opustitivi plačila prilivne provizije."

Komisija je DZ predlagala, da organi pregona v treh mesecih opravijo interni nadzor s poudarkom na odgovornosti pristojnih. Predlagajo, da DZ vladi naloži, da kot skupščina Slovenskemu državnemu holdingu naroči pripravo podrobnega poročila o tej zadevi, ter da DZ njihovo poročilo posreduje Nacionalnemu preiskovalnemu uradu in specializiranemu državnemu tožilstvu kot naznanilo suma storitev kaznivih dejanj notranje in zunanje bančne kriminalitete.

Kot je komisija zapisala v ugotovitvah, so na NLB v letih 2009 in 2010 izvajali plačilni promet s tujino za komitenta Iraja Farrokhzadeha po modelu, ki je tipičen za pranje denarja in financiranje terorizma. V banki je bil v tem obdobju praktično nedelujoč sistem preprečevanja pranja denarja, za kar tedanje uprave nosijo subjektivno in objektivno odgovornost.

NLB konkretnih transakcij kljub izpolnjevanju internih indikatorjev ni prijavila uradu za preprečevanje pranja denarja, čeprav so bile vodstvene strukture o sumu pravočasno in primerno opozorjene s strani operativnih ravni. Komisija zato sklepa, da se je sporno poslovanje nadaljevalo zgolj zaradi podpore uprave.

Ugotavljajo tudi, da Banka Slovenije preprečevanja pranja denarja in financiranja terorizma ni sistematično nadzirala, urad pa ni opravil z zakonom določenih nalog. "Celotni tedanji politični vrh je bil podrobno obveščen o sumih, a ni ukrepal. Pri tem nosi subjektivno in objektivno odgovornost, ker je opustil dolžno ravnanje," so še zapisali v komisiji.

Logar želi, da bi poročilo, ki je sestavljeno iz javnega in zaprtega dela, uvrstili že na septembrsko sej DZ, da se "zadeva lahko čim prej začne kotaliti".

S tem je komisija opravila svoje delo glede te zadeve, podobno, kot je pred tem že končala parlamentarna komisija za nadzor varnostnih in obveščevalnih služb. Zadevo bo pod drobnogled sedaj vzela novoustanovljena komisija, ki jo bo vodil Jani Möderndorfer iz SMC.