Bobnarjeva: Če politika že potrka na vrata generalnega direktorja Policije, potem mora tam tudi ostati

Uvodoma je Olaj zatrdil, da so razmere v slovenski Policiji zelo dobre in zavrnil očitke obeh policijskih sindikatov. Zatrdil je tudi, da je domnevni strah načelnikov policijskih postaj, ki so po zakonu o organizaciji in delu policije postali zgolj vršilci dolžnosti, da bodo izgubili službo, če ne bodo zvesti ali postopali po nareku Generalne policijske uprave, neutemeljen. "Nihče ne bo izgubil službe, dejstvo. Tudi že do zdaj, kdor koli se je izkazoval, da bi lahko bil na drugem delovnem mestu bolj učinkovit, se je v okviru upravljanja s kadrovskimi resursi zagotavljalo, da so ti ljudje napredovali ali pa prevzemali druge naloge," je Olaj zagotovil, da bodo "ti ljudje bodo več ali manj nadaljevali s svojim delom". 

Olaj je odgovarjal tudi na očitke da se je zreducirala vloga Nacionalnega preiskovalnega urada (NPU). Predsednika komisije Rudija Medveda (LMŠ) je zanimalo, ali je bila to njegova ideja ali je bilo to po nareku politike. Za vodenje NPU namreč ni razpisa in mandata, vodenje urada je prevzela Petra Grah Lazar, ki so ji očitali tudi pomanjkanje referenc. Iz preiskovanja najresnejših oblik gospodarske kriminalitete, pa je NPU prešel na preiskavo tega, ali so protesti vplivali na širjenje okužb. "NPU ohranja svojo avtonomnost, tako kot prej. Delajo dobro, dobro sodelujejo s tožilstvom, pozna se akademska širina Grah Lazarjeve," pravi Olaj, ki je prepričan, da na takih mestih potrebujemo menedžerje. 

Braniti se je moral tudi očitkov o kadrovanju na Policiji, na primer v Kamniku in Mariboru: "Sleherna kadrovska odločitev je bila skladna s predpisi," vztraja Olaj. 

Ukrepanje proti t. i. rumenim jopičem

Dotaknili so se tudi protestov 25. junija, kjer je Policija s prizorišča odstranila t. i. rumene jopiče. Olaj je potrdil, da drži, da je sprva pohvalil policiste, da so tistega dne opravili ogromno delo in obvladali varnostno tveganje okoli osrednje državne proslave. Naslednji dan pa so prišli še pisno poročilo o dogajanju in odzivi javnosti na družbenih omrežjih, zato je zahteval dodatna pojasnila. Zanimalo ga je, zakaj niso bili enaki vatli za vse udeležene, zakaj so eno skupino odstranili s spomenika, druge pa ne. Zatrdil je, da pa ni precej nikakršnih navodil od notranjega ministra Aleša Hojsa ali katerega drugega policijskega funkcionarja.  

Opozorili sta, zdaj že premeščeni direktor PU Ljubljana Boštjan Glavič in Nermin Isić, ki je takrat v operativnem štabu vodil varovanje neprijavljenega shoda, po Olajevih besedah prejela zaradi ugotovljenih kršitev pogodbe o zaposlitvi, ne zato, ker so ukrepali zoper t. i. rumene jopiče, ampak zato ker niso ukrepali enako proti drugim, ki so takrat ravno tako kršili red in mir. Olaja je zmotilo tudi, da veliko policistov na tistem shodu ni imelo prižganih kamer. 

Ravnanje Policije na protestih

Nedavno je DZ časovni okvir preiskave razširil, predvsem v luči povečane policijske represije v zadnjih mesecih, je takrat povedal predsednik komisije. Vprašanja o tem so danes letela tudi na Olaja. Medvedove besede so se nanašale zlasti na uporabo prisilnih sredstev Policije zoper protestnike. Največ pozornosti javnosti je verjetno poželo dogajanje na protestu 5. oktobra, ko so policisti precej izdatno uporabili tudi vodni top in solzivec.

"Fantje so tisti dan odlično delali," je komisiji zatrdil Olaj, ki pravi, da so si vsi policisti ob pomembnem dogodku slovenskega predsedovanja EU prizadevali, da bi obvladali protest ter vzpostavljali javni red in mir. V teku pa je še preiskava, zakaj so plinski naboji denimo leteli tudi na prazen trg in v park Tivoli. 

Dejal je, da so pretehtali vse situacije, "tudi tisto, kar je bilo dobro, in tudi tisto, kar ni bilo dovolj dobro". Dejal je, da je zdaj njihova zadolžitev na GPU, da uvedejo določene spremembe – v okviru izobraževanja ali drugih ukrepov ali postopkov, da do podobnih situacij ne pride več, ali pa vsaj v zmanjšanem številu.  

"Ko se zadeva začne 'akcijsko dogajati', takrat lahko pride tudi do pomanjkljivosti. Prihaja do neposrednih stikov med protestniki in policisti, na policiste se meče kamenje, poškodovani so," je opisoval. "Fantje so tisti dan odlično delali," je komisiji zatrdil Olaj, ki pravi, da so si vsi policisti prizadevali, da bi obvladali protest ter vzpostavljali javni red in mir. V teku pa je še preiskava, zakaj so plinski naboji denimo leteli tudi po praznih trgih v središču Ljubljane in parku Tivoli, kjer policisti niso bili neposredno napadeni, oblak solzivca pa je zajel mimoidoče.

"Policisti je v stresu moral odreagirati, na glavi ima čelado z vizirjem, verjetno je zarošen, moral je izbrati pravi naboj. Prave naboje ene od drugih ločijo neke črtice, dve ali tri, ne vem točno. Lahko je pomotoma, ker ni dobro videl, vzel napačni naboj, ki je letel predaleč," odgovarja Olaj, ki meni, da bi morali biti različni naboji intenzivno obarvani z neko fluorescentno barvo, da bi bili že od daleč vidni.   

Po ugotovitvah nadzora, ki ga je opravilo pet članov komisije DZ za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb (Knovs), so bili sicer v dveh operativnih centrih Policije v času protesta notranji minister Aleš Hojs, njegov državni sekretar Franc Kangler, državni sekretar za nacionalno varnost v kabinetu premierja Žan Mahnič in generalni direktor Policije Anton Olaj. Petčlanska strokovna komisija, ki jo je po shodu imenoval Olaj, je sicer ugotovila, da so policisti prisilna sredstva uporabili strokovno in zakonito.

Sukičeva: Znaki zlorabe uradnega položaja

Izpostavljeni so bili tudi očitki o vplivu politike, ko je Mahnič pozval k kaznovanju članov policijskih sindikatov. Govora je bilo tudi o ravnanju glede opozoril pred odpovedjo pri dveh sindikalistih, Kristjanu Mlekušu in Roku Cvetku. "Opozorilo je zakonsko predpisano in dopustno pravno. Ukrep je bil uporabljen v skladu s predpisi in tukaj ni potrebno, zato ker vodja delovnega kolektiva ukrepa v skladu z zakonom o delovnih razmerjih," je zatrjeval Olaj. "O tem obstaja judikatura. Na tem področju pa sploh ne orjemo ledine. Nimate prav, inštrument,  ki je bil uporabljen, je bil zakonit in pravno dopusten. Gre za pravno materijo, nič ni bilo storjenega narobe," je zatrdil Olaj in sindikaliste pozval k sodelovanju: "Sam nimam nobenega cilja kogarkoli vreči iz službe, ker nas je premalo."

Poslanka Levice Nataša Sukič pa je ocenila, da gre za znake zlorabe uradnega pložaja. Prepričana je namreč, da delovnopravnega postopka zoper predsednika sindikata ne bi smel uporabiti, ampak bi lahko uporabil le kazensko ali prekrškovno pravo. Po njenem prepričanju je izpolnil elemente kaznivega dejanja po drugem odstavku 200. člena kazenskega zakonika, kar je v njenem očitku Olaju "to, kar ste si privoščili". In kot je dejala, je zato predsedniku komisije predlagala, da se generalnega direktorja Policije naznani posebnemu oddelku Specializiranega državnega tožistva (SDT): "Ne morete zdaj vi tu presojati, ker očitno se niste poglobili v vse to, kaj ste kršili," je Olaju dejala na seji. 

Bobnarjeva prepričana, da Policija ne sme biti podaljšana roka politike

Bobnarjevo je na čelo Policije kot prvo žensko imenovala vlada Marjana Šarca decembra 2018, vlada Janeza Janše pa jo je zamenjala na svoji ustanovni seji marca 2020. Nekdanja generalna direktorica, ki se je v času opravljanja funkcije jasno zoperstavila političnim pritiskom in zatrdila, da "policija ni in ne bo podaljšana roka politike", je danes uradno zaposlena v vodstvu Policije, sicer pa naj bi bila del kadra, ki so ga "umaknili" v Tacen.

Bobnarjeva, ki je na Policiji zaposlena že skoraj 30 let, je uvodoma na seji poudarila, da nima namena obrekovati ali povzročati škode sistemu. Žalosti jo, ko bere komentarje, da se skuša policijo prevzeti: "Če politika že potrka na vrata generalnega direktorja Policije, potem mora tam tudi ostati, sicer izgubi transparentnost in zaupanje ljudi," je poudarila in zatrila, da politika v njenem času na predkazenske postopke ni vplivala.  

Prepričana je tudi, da bi morala policija med epidemijo ljudem pomagati in svetovati. Zato je izpostavila vprašljivost načela sorazmernosti glede ograjenega Trga republike na tak način, kot se je ogradil lani poleti, ter kaznovanja zaradi "bureka, rogljičkov, mariborskih dijakov". 

Razmišlja, da so mandati v Policiji sicer lahko dobra rešitev, a opozorila, da niso bili vnaprej določeni kriteriji, po katerih se bo vodstven kadar izbiral. Meni, da bi morali biti sestavni del tega postopka tudi psihologi. 

Dejala je, da svoje razrešitve marca lani nikoli ni problematizirala, saj da je to pač pristojnost vlade. Kot pravi, sta primoredajo z naslednikom Antonom Travnerjem konkretno izvedla, sama pa se je nato preselila v drugo pisarno nasproti. "Junija pa je povedal, da na strani MNZ ne želijo moje fizične prisotnosti na Litostrojski, zato sem se morala umakniti na vogal, na drugi del hodnika, zato da niso videli mnene tam v pisarni, ko so prihajali k njemu na obisk - tako mi je on to potolmačil," je opisala. Po njenih besedah je dejal, da je pred prihodom na to delovno mesto "na Gregorčičevi" dobil dva pogoja - zamenjavo direktorja Uprave kriminalistične policije (UKP) in Nacionalega preiskovalnega urada (NPU).  

Ocenjuje, da se v zadnjem letu in pol se nad njo vrši diskreditacija in šikaniranje. "Vse to se je očitno začelo po nadzoru komisije KNOVS v februarju na Generalni policijski upravi, kjer je ta komisija od nas zahtevala seznam tistih, ki naj bi vpogledovali v osebne podatke politikov in določene zadeve, kjer se niso izvajali prikriti preiskovalni ukrepi, zato pač teh podatkov nismo posredovali," je dejala in zatrdila, da so ravnali v skladu z zakonom. 

Kot pravi, ji je Mahnič ob nadzoru dejal, "da vkolikor mu ne dam podatkov, naj pomislim na svojo prihodnost", kar je razumela kot grožnjo, zato je podala prijavo. Maja pa je s strani ljubljanskega okrožnega državnega tožilstva na doma prejela završbo te svoje prijave, ki pa nima oznake stopnje tajnosti, zato je njeno vsebino prebrala tudi članom komisije. Ti so nato sklenili, da bodo tudi sami pridobili sklep tožilstva.

Šesta redna seja preiskovalne komisije je bila prekinjena, datum nadaljevanja še ni določen. 

Medved: Olaj se spreneveda 

Po končani seji je predsednik komisije Rudi Medved podal izjavo. Kot je dejal, se je pokazalo, da želi vodstvo Policije na vsak način ustvariti vtis, kako so razmere znotraj samega sistema idealne. Generalni direktor Policije Olaj se je danes skliceval na razultate merjenja klime v slovenski Policiji, v isti sapi pa je zanemaril vse, kar o stanju znotraj sistema govorijo sindikati, je poudaril Medved. 

Spomnil je, da je v dva policijska sindikata vključenih skoraj 8000 zaposlenih v Policiji, predsednika pa imata o stanju v Policiji drugačno mnenje, kot ga je skušal predstaviti Olaj, je dodal. "In ko predsednika povesta, da je stanje apatično, da tako slabega stanja še ni bilo, jima Olaj da opomin, opozorilo pred prekinitvijo delovnega razmerja. Danes je pojasnjeval, da se je to zgodilo zato, ker obrekujeta," je povedal Medved. 

Kot je dodal, je šel direktor Policije še dlje, ko je razlagal, kako v času svojega mandata ni nikogar prestavil ali razrešil s položaja. "Seveda ne, ker ljudje odhajajo sami. Zgovoren primer je odhod direktorja PU Ljubljana. Olaj pa pravi, da je vse v redu."

Olaj po besedah Medveda prav tako ne ve, kaj počnejo bivši policijski šefi, ki jih je trenutna vlada zamenjala. Ti ljudje se, kot je dejal Medved, počutijo degradirane in užaljene, saj ne morejo opravljati svojega dela. Olaj pa pravi, da so navdušeni, je komentiral Medved. "V Tacnu so posebne sobe ra razmislek bivših šefov Policije, ki niso bili všeč vladajoči politiki." 

Da generalni direktor Policije kljub svojemu zatrjevanju pri delu ni avtonomen pa po njegovih besedah kaže tudi primer protesta na Trgu republike, na katerem so protestniki zažigali kartonaste stole. Takrat naj bi Olaj po Medvedovih besedah preko sporočila pri nekdanjem direktorju PU Ljubljana preverjal, zakaj niso uporabili vodnega topa, čeprav naj bi sam dobro vedel, v katerih skrajnih primerih Policija lahko uporabi vodni top, uporabo pa mora odobriti tudi generalni direktor Policije. "In seveda je popolnoma jasno, da je takšno vprašanje dobil od nekoga iz politike in ga je posredoval naprej," je prepričan Medved.

Tudi siceršnje delo Policije na protestih po Medvedovi oceni kaže na to, da vodstvo slovenske Policije ravna v skladu s "slovensko vladajočo politiko pod vodstvom stranke SDS". Današnje pričanje Bobnarjeve pa je po Medvedovih besedah na laž postavilo tudi nekdanjega generalnega direktorja policije Antona Travnerja. Ta je po navedbah Bobnarjeve njej sami povedal, da bo lahko zasedel mesto generalnega direktorja Policije pod pogojem, da takoj zamenja nekdanjega šefa Nacionalnega preiskovalnega urada Darka Muženiča in nekdanjega šefa kriminalistične Policije Boštjana Lindava, kar je Travner na zaslišanju pred komisijo sicer zanikal.