Preiskovalci na mariborski občini zaradi spornih radarjev

Včeraj so Mestno občino Maribor obiskali preiskovalci nacionalnega preiskovalnega urada (NPU), ki preiskujejo sume storitve kaznivih dejanj v zvezi z radarji, je sporočil mariborski župan Andrej Fištravec in dodal, da jim s svojo ekipo pri preiskavi nudi vso potrebno podporo.

Na Generalni policijski upravi so zgolj potrdili, da NPU v omenjenem primeru intenzivno vodi predkazenski postopek zaradi suma storitve uradno pregonljivih kaznivih dejanj ter da so v četrtek na Mestni občini Maribor preiskovalci NPU izvajali preiskovalne aktivnosti. "Zaradi varovanja interesa preiskave drugih informacij v tej fazi predkazenskega postopka ne moremo posredovati," je še dodal tiskovni predstavnik Drago Menegalija.

Kot je znano, je Mestna občina Maribor v času prejšnjega župana Franca Kanglerja s podjetjem Iskra Sistemi sklenila 30 milijonov evrov vredno koncesijsko pogodbo, po kateri naj bi podjetje v obdobju štirih let posodobilo dotrajan semaforski sistem v mestu, pri tem pa naj bi se del plačanih kazni z na novo postavljenih radarjev stekal na njegov račun.

Prve radarje so postavili sredi oktobra lani, a je bila že nekaj dni pozneje vrsta radarjev po mestu uničenih, vrstili pa so se množični protesti, ki so naposled vodili do Kanglerjevega odstopa. Po izvolitvi Fištravca je Iskra Sistemi prekinila pogodbo z občino in začela groziti z večmilijonsko tožbo, Fištravec pa je dal sredi aprila radarje izklopiti.

Komisija za preprečevanje korupcije je v pogodbi zaznala znake korupcije in s pomočjo državnega pravobranilstva na Okrožno sodišče v Ljubljani vložila tožbo za ugotovitev ničnosti pogodbe. Z zadevo se ukvarja tudi računsko sodišče, katerega mnenje še ni javno. Fištravec je na seji mestnega sveta na začetku tega tedna namignil, da mnenje računskega sodišča za občino ni ugodno.

"Predlog poročila je še tajen, a moram reči, da je poročilo popolnoma negativno za nekdanjo ekipo," je Fištravec povedal tudi v sredini izjavi za medije, v kateri je sicer povedal, da občina ni sprejela ponujene Iskrine zahteve za sedem milijonov evrov, ampak je predlagala, da ceno določi tretja oseba.