Preiskovalci dodelili naloge

Komisija, ki bo preiskovala domnevno sporen vladni nakup oklepnikov patria, se je danes sešla na ustanovni seji in se dogovorila o delu. Seznam prič in preiskovancev še niso določili, najprej bodo namreč skušali pridobiti ter proučiti vso dokumentacijo o omenjenem poslu. Že na začetku so njeno delo spremljali zapleti, saj so člani komisije iz vrst koalicije menili, da bi morala seja potekati brez navzočnosti javnosti, češ da se bo sprevrgla v "spektakel" predsednika komisije Milana M. Cvikla (SD).

Zahteva po celotni dokumentaciji

Člani komisije, seje se je udeležilo šest članov od osmih, so brez glasu proti sprejeli sklep, s katerim bodo od ministrstva za obrambo zahtevali vso dokumentacijo, ki se nanaša na postopek izvedbe javnega naročila zaupne narave za nakup oklepnikov 8X8 ter drugo gradivo, ki se nanaša na ta obrambni posel.

Od okrožnega sodišča v Ljubljani bodo zahtevali kopijo spisa tožbe neizbranega ponudnika Sistemske tehnike zoper državo in Rotis, od državnega zbora pa celotno dokumentacijo komisij, ki so se v prejšnjih mandatih ukvarjale s trgovino z orožjem v letih takoj po osamosvojitvi, ter še druga gradiva, ki se nanašajo na domnevno sporni nakup 135 finskih oklepnikov. Rok, do katerega mora vlada oz. pristojne državne službe, parlamentarnim preiskovalcem predložiti gradiva, je 15. junij.

Določili bodo tudi seznam prič

Na tej podlagi bodo nato po napovedih predsednika komisije Cvikla sprejeli dokazni sklep, v katerem bodo določili seznam prič, ki jih bo zaslišala komisija. Ker bo gradivo, ki ga pričakujejo državnozborskih preiskovalci precej obširno in strokovno zahtevno, je Cvikl predlagal tudi, da bi nekdanji direktor državne revizijske komisije Aleksij Možina kot zunanji strokovni izvedenec, strokovnjak s področja javnih financ, pomagal komisiji pri njenem delu.

Konkretno bi to pomenilo, da bi, kot je pojasnil Cvikl, izvedenec znotraj pripravljalnih preiskovalnih dejanj uredil zbrane dokumente o izvedbi postopka oddaje naročila zaupne narave, da bi v poldrugem letu do izteka mandata vendarle končali delo.

Poslancem se bo predstavil Možina

Več članov komisije Možino ni poznalo. Zato so se dogovorili, da se bo najprej predstavil poslancem, predsednik komisije pa je tudi druge člane povabil naj predlagajo možne kandidate za izvedenca. Podpredsednik komisije Robert Hrovat (SDS) je vztrajal, da bi strokovnjaka poiskali v državnem zboru, vendar je Cvikl takšno možnost odsvetoval, češ da mora biti izvedenec neodvisen od politike.

Cvikl pričakuje, da bodo o izvedencu odločali čim prej, saj bo moral pridobiti dovoljenje za dostop do tajnih podatkov. Ker se bodo poslanski preiskovalci pri svojem delu zanesljivo srečavali z zaupnimi gradivi, je Rudolf Moge (LDS) menil, da bi vsakemu od članov zagotovili varnostne omare za hranjenje takšnih gradiv.

Zapleti na začetku seje

Že na začetku ustanovne seje komisije je njen predsednik naletel na kritike članov iz vrst koalicijskih SDS in NSi. Hrovat in Alojz Sok (NSi) sta tako menila, da so v nasprotju s poslovnikom o parlamentarni preiskavi današnje posvetovanje opravili pred očmi javnosti. Vendar pa Cvikl takšne ugovore ni upošteval, saj za to, da bi za novinarje zaprli sejo, po njegovih besedah ni bilo razloga, ker niso obravnavali nobenega zaupnega gradiva.

Na pripombo koalicijskih poslancev, da je razširil predmet preiskave, je Cvikl nekoliko oklestil zahtevek. Sprva je namreč predlagal, da bi od obrambnega ministrstva zahtevali tudi gradivo, ki se nanaša na orožarske posle, sklenjene v času od leta 1994 (izraelske havbice, obnova tankov T55, letala pilatus, oklepna vozila valuk). S preiskovanjem slednjih domnevno spornih nabav se bo namreč ukvarjala t.i. koalicijska preiskovalna komisija.