Pred parlamentarno komisijo, ki ugotavlja razmere na državnem tožilstvu in morebitno politično odgovornost nosilcev javnih funkcij, je danes pričal nekdanji generalni direktor policije Marko Pogorevc. V zvezi s primerom koprskega župana Borisa Popoviča je pojasnil, da so preiskavo zoper njega leta 2003 od vsega začetka usmerjali državni tožilci, policija pa je zgolj delovala po njihovih navodilih.
Pogorevc je bil namreč v času Popovičevega pripora v letu 2003 generalni direktor policije in mu je bil denimo po hierarhiji podrejen nekdanji vodja kriminalistične službe v Kopru Ljubo Volmut, ki ga je Popovič uvrstil v politično navezo, ki je obvladovala razmere v Kopru in bila v ozadju ovadb zoper njega. Pogorevc je ob današnjem zaslišanju pojasnjeval, kako so postopki proti Popoviču potekali, s čim je bil seznanjen in kakšna je bila njegova vloga.
Nekdanji prvi mož policije je članom preiskovalne komisije pojasnil, da je, potem ko se je pojavil dvom v nepristranskost preiskave zoper Popoviča, obiskal koprsko policijsko upravo. Tam se je sestal z direktorjem policijske uprave, šefom tamkajšnje kriminalistične policije ter vodjem koprskega okrožnega državnega tožilstva. Zagotovili so mu, da postopek zoper Popoviča usmerja tožilstvo, policija pa dela po njihovih navodilih in z vednostjo tožilca.
Kot pravi Pogorevc, se v operativno delo policije ni vmešaval, tako v tem primeru tudi ni imel neposrednih stikov z Volmutom, saj je bil ta odgovoren direktorju policijske uprave. Pogorevc sicer, kot je pojasnil na vprašanje predsednika komisije Dimitrija Kovačiča (SDS), ni imel občutka, da bi na policijo v tem primeru kdor koli vplival, je pa bilo zaznati "večjo ali manjšo angažiranost tožilstva". Predkazenske postopke je tako usmerjalo tožilstvo, "kako pa je tožilec prišel do usmeritev, pa ne morem ocenjevati".
Preiskovalna komisija se je dotaknila tudi primera nekdanjega državnega tožilca Mirana Železnika, pri katerem so leta 2004 odkrili veliko nerešenih spisov. Pogorevc je po lastnih besedah že leta 2002 tedanjo generalno državno tožilko Zdenko Cerar opozoril na informacije, da naj bi bil Železnik zasvojen z igrami na srečo, za kar naj bi si sposojal denar.
Okoliščine pojasnjeval tudi Mazi
Člani komisije, ki ugotavlja razmere na državnem tožilstvu in morebitno politično odgovornost nosilcev javnih funkcij, so po pričanju nekdanjega prvega moža policije Pogorevca zaslišali še nekdanjega namestnika generalne državne tožilke Franca Mazija. Ta je zagotovil, da pri svojem delu ni zaznal nobenih političnih vplivov, pojasnil pa je tudi nekatere okoliščine preiskovanja primera Železnik.
Predsednik komisije Kovačič je Mazija povprašal, ali je pri svojem delu opazil morebitni politični vpliv. Priča je pojasnila, da je do izrecnega vpliva na njegovo delo v vsej karieri prišlo le enkrat, in sicer leta 1987 s strani beograjskega zveznega urada. V nadaljnjem obdobju pa ni zaznal nobenega političnega vpliva na svoje delo, niti v času, ko je bil namestnik generalne državne tožilke oz. začasni vodja vrhovnega tožilstva.
Kovačič je Mazija vprašal, ali je bil seznanjen z razporeditvijo na mesto v posebni skupini tožilcev, čeprav naj bi se takrat vedelo za njegove "težave". Mazi meni, da se je za premestitev tedanja generalna tožilka Zdenka Cerar odločila samostojno, z njim kot namestnikom pa se ni bila dolžna posvetovati. Prepričan je tudi, da Cerarjeva do premestitve ni vedela za njegovo "zapuščino", saj so nerešene spise našli, ko je zapustil pisarno na okrožnem tožilstvu.
KOMENTARJI (1)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.