Mnenje naj bi podale do prve polovice septembra, primer pa obravnava tudi policija, vendar trenutno šele zbiraja informacije.
Pisec anonimnega pisma je opozoril ministrstvo za zdravje in zavod za zdravstveno zavarovanje, da "vodilni delavci v zdravstvenih javnih zavodih izvajajo naročila za svojo dejavnost pri svojih firmah".
Javni zavod Lekarna Ljubljana je namreč ustanovil podjetje Pharmakon, Dolenjske lekarne Hygio in Pomurske lekarne Galex. Tudi direktorji omenjenih treh lekarniških zavodov imajo v zasebnih podjetjih deleže. Direktorica Dolenjskih lekarn Janja Fortuna ima v Hygiji, kot pravi 3,8 odstotni delež, direktor Pomurskih lekarn Ivan Zajc nam je povedal, da ima v Galexu manj kot en odstotek delnic, direktorica Lekarne Ljubljana Danica Šegedin pa nam ni odgovorila, saj je ves teden nedosegljiva.
Koliko so s temi delnicami zaslužili v lanskem letu, nam noben direktor ni želel povedati, sta nam pa zato direktorja dolenjskih in pomurskih lekarn razložila, zakaj so se sploh odločili ustanavljati očitno sporna podjetja.
"V času, ko smo se za to odločili, je bilo na Dolenjskem zelo, zelo težko z zalogami zdravil. Zato smo pač zaposleni ugotovili, da rabimo eno rešitev, in takrat je za nas bila rešitev ustanovitev veletrgovine," je povedala direktorica Dolenjskih lekarn Janja Fortuna
Direktor Pomurskih lekarn pa je v izjavi zapisal, da "je bila ustanovitev samostojne mešane družbe, v katerem bi nastopale Pomurske lekarne, delavci teh lekarn in Galex, ter morebitni drugi vlagatelji, predvidena že v predlogu koncepta nadaljnjega razvoja lekarniške dejavnosti v Pomurju."
Med tem ko se direktorjem lekarn zadeva ne zdi sporna, pa minister za zdravje Dušan Keber in direktor Urada za preprečevanje korupcije Boštjan Penko tako poslovanje ocenjujeta kot neetično. Penko je še opozoril, da v tem trenutku to področje ni ustrezno pravno urejeno, zato bodo opozorili pristojne organe, da je potrebno te stvari urediti.
"Če se bo zgodilo, da so v naših zakonih luknje, bomo morali spremeniti pravila igre in ustrezno preprečiti to mešanje javnega in zasebnega interesa," meni minister Keber.
Namestnik republiškega družbenega pravobranilca Janez Krnc se je pridružil Kebrovemu in Penkovemu mnenju o etični spornosti poslovanja podjetij. "Mislim, da imajo ta velika lekarniška podjetja, kjer so solastniki zaposleni pri lekarnah veliko prednost pred ostalimi veletrgovci."
Ob tem se je postavilo vprašanje, ali lahko lekarne, ki kupujejo zdravila pri svojem podjetju, zvišajo njihovo ceno. "Ta trenutek Lekarniška zbornica in lekarne nimamo vpliva na oblikovanje cen zdravil niti na debelo, niti na drobno. Cene zdravil se določajo po pravilniku o oblikovanju cen na debelo," je razložila predsednica Lekarniške zbornice Andreja Čufar.
Tudi veletrgovci ne morejo vplivati na ceno zdravil, saj tudi za njih velja ta pravilnik.
Da pa poročanja medijev niso le iz trte zvita, se je pokazalo, ko je svet Lekarne Ljubljana sklical izredno sejo, na kateri so razpravljali o poslovanju tega zavoda s Pharmakonom. Novinarji so bili na seji nezaželeni.
Pojasnilo, kaj se je dogajalo na seji, so nam poslali iz Mestne občine Ljubljana, ki je ustanoviteljica Lekarne Ljubljana. V izjavi so zapisali, da je svet sklenil pridobiti "vsa potrebna mnenja in stališča, in sicer stališče Ministrstva za zdravje, ustanovitelja Mestne občine Ljubljana, mnenje Urada za boj proti korupciji in Urada za javna naročila."
Ravno pri mnenju Urada za javna naročila se bo očitno zataknilo. Med tem ko so nam na Lekarniški zbornici povedali, da za nakup zdravil ni treba dati javnega razpisa, saj je cena določena, so na uradu drugačnega mnenja, saj so zapisali, da "ko govorimo o nabavi zdravil lekarnam, dejansko ugotavljamo, da gre za javna naročila. Tudi če glavno merilo ni cena, je možno na podlagi drugih meril in pogojev ugotoviti najugodnejšega ponudnika."
Kdo ima prav in kdo ne naj bi bilo znano do prve polovice septembra, do takrat pa so se direktorji lekarniških zavodov in njihovih podjetjih zavili v molk.