Slovenija

Preiskava: Sistem brez odgovornosti

Ljubljana, 13. 10. 2005 17.14 |

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 2 min

Parlamentarna preiskava o delu tožilstva razkriva razsežnosti delovanja sistema, ki nadzoruje samega sebe.

Parlamentarna komisija, ki preiskuje razmere v državnem tožilstvu, zlasti v minulem mandatnem obdobju od leta 2000 do vključno 2004, je po sredinem zaslišanju nekdanjega vodje ljubljanskega okrožnega državnega tožilstva Gorazda Fišerja dobila okvir za ugotavljanje morebitne konkretne odgovornosti za razmere v tožilstvu, meni predsednik komisije Dimitrij Kovačič (SDS).

Preiskovalna komisija državnega zbora o razmerah v tožilstvu: Predsednik komisije Dimitrij Kovačič (drugi z desne)
Preiskovalna komisija državnega zbora o razmerah v tožilstvu: Predsednik komisije Dimitrij Kovačič (drugi z desne) FOTO: POP TV

Kovačiču se je zdela "zanimiva" Fišerjeva izjava, ki se nanaša na razvpiti primer tožilca Železnika. "Ta je imel že v letu 2000 okoli 140 nerešenih zadev, priča Fišer pa je povedal, da se mu ta zadeva, za katero je izvedel iz nadzorstvenega poročila, ni zdela alarmantna, saj ta številka ni bistveno odstopala od nerešenih zadev drugih tožilcev."

Iz Fišerjeve izjave Kovačič sklepa, da imajo praktično vsi tožilci, ki so takrat delali na ljubljanskem okrožnem državnem tožilstvu, "ogromno število nerešenih zadev", to pa se ni zdelo alarmantno niti takratnemu vodji ljubljanskega tožilstva niti tedanji vrhovni državni tožilki Cerarjevi.

Napredoval s kupi nerešenih zadev

"Kot posledica vsega tega je, da je Fišer Železnika ponovno postavil za vodjo gospodarskega oddelka, in sicer z argumentom, da je bil izmed vseh najbolj izkušen in najbolj primeren," je nadaljeval Kovačič. S tem je Fišer po Kovačičevem mnenju potrdil, da je bila "kadrovska struktura tožilcev v tistem obdobju izrazito slaba in da je izmed te slabe kadrovske strukture izbral tožilca z največ nerešenimi zadevami".

To naj bi bilo pomembno pri nadaljnjem delu parlamentarne preiskovalne komisije, "saj kaže, da gre za odgovornost celotnega tožilskega sistema," je prepričan Kovačič.

Kovačič pričakuje, da bodo do začetka prihodnjega leta prišla na vrsto tudi druga okrožna tožilstva. Pod drobnogledom bo okrožno državno tožilstvo na Ptuju, kjer je bilo ugotovljenih največ "podobnih napak in nepravilnosti" kot na ljubljanskem tožilstvu, je še napovedal Kovačič. Pojavljajo se tudi predlogi za obravnavo dela koprskih in mariborskih tožilcev. V prihodnje pa se nameravajo osredotočiti še na delo tožilstva in policije v zadevi Petek, kjer je bilo po mnenju Kovačiča v tem primeru največ pomanjkljivosti storjenih v predkazenskem postopku.

Zaslišali bodo tudi Cerarjevo, Brezigarjevo, Sketljevo in Benuliča

"Po Fišerjevem pričanju je jasno, da bo treba izjave nekdanjega tožilca preveriti tudi pri bivši generalni državni tožilki Zdenki Cerar," meni Kovačič.

Predmet obravnave bi lahko bila tudi sedanja generalna državna tožilka Barbara Brezigar, sicer najverjetneje ne kot sedanja vodja vrhovnega državnega tožilstva, temveč, tako Kovačič, "morda v svojstvu tožilke v letih 2000-2004". Brezigarjeva je sicer od komisije prejela kar nekaj dopisov v zvezi s posredovanjem dokumentacije, ki se nanaša na omenjeno obdobje.

Delo preiskovalne komisije se bo po napovedih Kovačiča nadaljevalo z novimi zaslišanji v prvi polovici novembra. Na zaslišanje nameravajo povabiti tudi nekdanjo vodjo ljubljanskega okrožnega tožilstva Slavico Sketelj in njenega namestnika Matijo Benuliča, ki ju je letos spodnesla prav afera Železnik.

UI Vsebina ustvarjena brez generativne umetne inteligence.
  • 1
  • 2
  • 3
  • 4
  • 5
  • 6
  • 7
  • 8
  • 9
  • 10