Po oceni tožilstva je namreč podan utemeljen sum, da je Rogelj na podlagi lažnega zatrjevanja, da je evropski računalniški prvak in ima zagotovljeno izobraževanje v Avstraliji oziroma udeležbo na mednarodnem in celo svetovnem računalniškem tekmovanju s predložitvijo lažne dokumentacije od šolskega ministrstva izvabil skupno 13 milijonov tolarjev, od Mestne občine Ljubljana 100.000 tolarjev, od Delo Revij pa milijon tolarjev.
V dveh podobnih primerih pa je njegovo dejanje ostalo pri poskusu, saj mu zaprošena pomoč ni bila odobrena, so še sporočili iz Državnega tožilstva Republike Slovenije.
Okrožno državno tožilstvo je pri okrožnem sodišču vložilo zahtevo za preiskavo zoper Roglja zaradi kaznivega dejanja goljufije po drugem in prvem odstavku 217. člena kazenskega zakonika. V skladu s prvim odstavkom se z zaporno kaznijo do treh let kaznuje tisti, ki z namenom protipravne pridobitve premoženjske koristi, spravi koga z lažnim prikazovanjem ali prikrivanjem dejanskih okoliščin v zmoto ali ga pusti v zmoti in ga s tem zapelje, da ta v škodo svojega ali tujega premoženja kaj stori ali opusti. Če s takšnim dejanjem storilec povzroči veliko premoženjsko škodo, pa se, kot določa drugi odstavek istega člena, kaznuje z zaporom od enega do osmih let.
O tem, kaj pomeni takšna zahteva tožilstva, je generalna državna tožilka Zdenka Cerar pojasnila, da gre za običajen postopek. Potem ko je bila na tožilstvo podana kazenska ovadba zoper Roglja, mora namreč tožilec zadevo raziskati in ena od možnosti, ki jo ima, je zahteva za preiskavo. To pomeni, da pošlje vse podatke - ovadbo in priloge - preiskovalnemu sodniku. Slednji pa bo odločil o uvedbi preiskave.