Preiskava tajkunskih posojil

Na predsednika državnega zbora Pavla Gantarja je skupina okrog 40 poslancev s prvopodpisanim Lojzetom Posedelom iz Zaresa naslovila zahtevo za odreditev parlamentarne preiskave, katere namen je ugotoviti vsa dejstva in okoliščine ter oceniti dejansko stanje financiranja spornih menedžerskih prevzemov družb Istrabenz in Pivovarna Laško s strani bank v pretežni državni lasti. Pri slednjem gre za kreditne institucije znotraj skupine NLB in NKBM, piše v četrtek poslani zahtevi, ki so jo danes posredovali iz stranke Zares. 

S preiskavo naj bi se ugotovilo morebitno vpletenost posameznih nosilcev javnih funkcij in ocenilo njihov morebitni politični vpliv na dodeljevanje t. i. tajkunskih posojil – posojila, namenjena članom poslovodnih organov navedenih gospodarskih družb in z njimi povezanih pravnih in fizičnih oseb za odkup gospodarske družbe, ki so jo vodili oziroma jo vodijo, oziroma njenega večinskega deleža.

Poleg tega naj bi ugotovili vsa dejstva in okoliščine ter ocenili dejansko stanje pravnih predpisov o prevzemih, ki so dopuščali omenjene sporne menedžerske prevzeme, pri čemer naj bi se ugotovilo, kdo od posameznih nosilcev javnih funkcij je bil za takšno stanje odgovoren.

Razširitev preiskave

Pri določitvi obsega preiskave so predlagatelji zapisali, da naj bi ta zajela tudi t.i. posojilne linije drugim poslovnim bankam, ki so menedžerjem in z njimi povezanimi osebami pomagala pri prevzemnih aktivnostih omenjenih družb.

Preiskava naj bi se sicer osredotočila na časovno obdobje od 30. avgusta 2005 dalje oziroma od prodaje kapitalskih deležev Kapitalske družbe in Slovenske odškodninske družbe v družbi Mercator do vložitve zahteve v parlamentarno proceduro. Omenjeni lastniški deleži z zastavo za posojila so bili namreč uporabljeni za menedžerske prevzeme družb Istrabenz in Pivovarna Laško, hkrati pa je nepregleden in za državno premoženje škodljiv način umika države iz lastniške sestave Mercatorja pomenil "zeleno luč" za pospešeno lastniško konsolidacijo z menedžerskimi prevzemi, piše v zahtevi.

Pod zahtevo se je po zadnjih podatkih podpisalo 41 poslank in poslancev iz vrst SD, Zares, LDS, DeSUS, SNS in SLS ter nepovezani poslanec Franc Pukšič.

Do te zahteve je prišlo na isti dan, ko je vlada razpravljala tudi o kreditiranju managerskih prevzemov s strani bank v pretežni državni lasti, zaradi katerih je prišlo do razhajanj v koaliciji, minister za gospodarstvo Matej Lahovnik pa je zagrozil z odstopom. Vlada je med drugim ocenila, da NLB in NKBM ne izpolnjujeta njenih pričakovanj.

V primeru nekaterih reprogramov posojil, povezanih z managerskimi prevzemi in lastniško konsolidacijo, pričakovanja vlade niso bila uresničena, upravi in nadzorna sveta NLB in NKBM pa niso sledili sklepom Banke Slovenije. Vlada se s tem ne strinja in meni, da obstoječa nadzorna sveta ne izpolnjujeta odgovorno svojih nalog in obveznosti, se glasi eden od sprejetih sklepov. Minister Lahovnik je s sklepi zadovoljen, zato ni odstopil.