Preiskava bo pokazala, ali je bil policijski postopek zakonit in strokoven

Medtem ko nasprotniki nošenja mask, pa tudi nekateri politiki postopanje policije z mladoletnico na Vranskem označujejo za začetek represije in se bojijo tega, kar še prihaja, drugi umirjajo žogico, da si je mladoletnica, ki že jutri ne bo več mladoletna, takšno obravnavo prislužila ne samo zaradi nenošenja maske, ampak zaradi nedostojnega vedenja in neupoštevanja policijskih ukazov. Zakon pač mora veljati za vse. 

Dekle vztraja: Pet minut sem ju prosila, naj me spustita, da težko diham

Svojo plat zgodbe je za Radio 1 opisala mladoletnica. Kot pravi, maske ne nosi nikjer nikoli, saj "niso zakonsko obvezne" in do zdaj na avtobusih zaradi tega ni imela težav. Tokrat jo je voznik opozoril, da mora masko imeti, pregovarjala sta se, ona pa si je še vedno ni hotela nadeti. Ko je na avtobusni postaji na Vranskem zagledala policijo, je takoj pomislila, da je to zaradi nje. Kot pravi, se policistom ni želela identificirati in tudi ni hotela zapustiti avtobusa, kot so ji ukazali. "Zagrabili so me in me zvlekli dol z avtobusa. Bila sem v šoku, začela sem kričati, padla sem v jok. Vrgla sta me na tla, na beton, me vklenila. Držala sta me na tleh, pet minut sem ju prosila, naj me spustita, da težko diham, ker sta me tako pritiskala na tla," je opisala. Priznala pa je, da ju je med postopkom žalila. 

Okoliščine uporabe prisilnih sredstev preiskuje komisija GPU

Na Generalni policijski upravi (GPU) so danes pojasnili, da je v. d. generalnega direktorja policije na podlagi določb Zakona o nalogah in pooblastilih policije imenoval komisijo za preveritev okoliščin uporabe policijskih pooblastil. "Komisija bo v okviru svojih pristojnosti zbrala vsa obvestila, dejstva, dokaze in na koncu napisala poročilo vršilcu dolžnosti, v katerem se bo opredelila do zakonitosti in strokovnosti uporabe pooblastil. V. d. direktorja bo to poročilo preučil in na koncu podal svoje mnenje, ali se z mnenjem komisije strinja ali ne. Policija pa potem to podpisano poročilo posreduje direktoratu za policijo in druge varnostne naloge na MNZ,"  je povedal policijski inšpektor Vladimir Ilić.  

Po njegovih besedah policista delata normalno naprej, saj po do zdaj zbranih podatkih nič ne kaže, da sta storila kaj narobe.

Kot je pojasnil, sta policista na kraj dogodka prišla zaradi prijave kršenja javnega reda in miru. "Obvestilo je bilo, da ena od potnic, ki ne nosi zaščitne maske, na avtobusu krši javni red in mir. Pristopila sta in želela izvesti postopek. Takrat je bila oseba že v policijskem postopku, ko je dolžna upoštevati navodila. Vendar ni želela komunicirati, ni želela nuditi na vpogled osebne izkaznice ali drugega dokumenta. Nista mogla ugotoviti identitete, zato sta jo seznanila, da jo lahko privedeta na policijsko postajo, da izvedejo identifikacijski postopek. Ker opozorilo ni zaleglo, sta zoper njo uporabila najmilejša prisilna sredstva in jo zadržala na kraju. V tem času je na kraj prišla mati te mladoletnice, in ko je potrdila identiteto, je tudi ta oseba začela sodelovati v postopku. Šele takrat so policisti sploh ugotovili, da gre za mladoletno osebo."

Pa tudi če bi to vedeli že prej, policisti nimajo diskrecijske pravice, da bi odstopili od izvedbe policijske naloge, je še dodal Ilić. "To pomeni le, da je treba policijska pooblastila uporabiti še bolj obzirno, več časa nameniti  pogovoru, opozorilom ... Naredimo vse, da se poskušamo izogniti privedbi, uporabi prisilnih sredstev ... "

Kaj o uporabi prisilnih sredstev pravi zakon?

75. člen Zakona o nalogah in pooblastilih policije pravi, da policisti pred uporabo prisilnih sredstev ukažejo osebi, kaj mora storiti ali opustiti, in jo opozorijo, da bodo ob neupoštevanju ukaza uporabili prisilno sredstvo, razen če bi opozorilo onemogočilo izvedbo policijske naloge ali če okoliščine opozorila ne dopuščajo. 

Zakon določa različne pogoje za uporabo različnih prisilnih sredstev. Na primer sredstva za vklepanje in vezanje smejo policisti uporabiti, če je glede na okoliščine mogoče pričakovati, da se bo oseba upirala ali samopoškodovala, napadla ali pobegnila, ali če je to nujno za varno izvedbo privedbe ali pridržanja. Telesno silo denimo smejo policisti uporabiti, če ne morejo drugače obvladati upiranja osebe, odvrniti napada ali preprečiti samopoškodovanja. 

Zakon med drugim določa, da morajo policisti v postopkih z otroki in mladoletniki upoštevati njihovo starost, telesno in duševno razvitost, občutljivost in morebitne druge lastnosti, ki jih je mogoče opaziti. Ko policisti izvajajo policijska pooblastila proti mladoletniku, ga seznanijo s pravico do obveščanja staršev ali skrbnika, starše ali skrbnika pa obvestijo vselej, ko so bila zoper njega uporabljena prisilna sredstva, je bil priveden ali je bilo odrejeno pridržanje. 

Prisilna sredstva za vklepanje in vezanje so sicer edino prisilno sredstvo, ki ima poleg represivne tudi preventivno vlogo, je poudaril Ilić. "Ko je oseba v policijskem postopku, mora po zakonu upoštevati odredbe, ukaze, zahteve policista, v tem trenutku ji je tudi začasno omejeno gibanje. Če tega ne upošteva, gre za upiranje v postopku. Če policist tega ne more drugače obvladovati, lahko uporabi tudi druga prisilna sredstva, na primer telesno silo." 

V omenjenem primeru je torej že prišlo do upiranja. Ilić je zato ljudi pozval, naj, če se znajdejo v postopku s policisti, z njimi poskušajo kar se da korektno komunicirati in jim nuditi informacije, ki jih želijo, torej naj obe strani storita vse, da se izogneta uporabi prisilnih sredstev. Če pa menijo, da so jim bile kršene pravice v postopku, lahko v 45 dneh podajo pritožbo.

'Policisti niso posredovali zaradi nenošenja maske' 

Kot je še povedal Ilić, so policisti prejeli informacijo, da se oseba, ki ne nosi maske, nedostojno oz. žaljivo vede do voznika in do ostalih potnikov. "Se pravi je to bila klasična intervencija zaradi kršitve javnega reda in miru, ne samo prijava, da nekdo ne nosi maske." 

Nenošenje mask v skladu z vladnim odlokom po njegovih besedah pomeni prekršek, ki ni v pristojnosti policije. "Če policisti pri opravljanju svojih nalog naletijo na to kršitev, morajo ugotoviti identiteto osebe in podatke posredovati na pristojni organ, to pa je zdravstveni inšpektorat. Težava nastopi, ko nekdo policistu ne želi dati osebnih podatkov. Takrat se on ne more obrniti in reči 'dobro, če nekdo ne želi, pa ne bom opravil svoje naloge'."

Že včeraj so policisti sporočili, da bo zoper potnico zaradi kršitve javnega reda in miru (nedostojno vedenje na javnem kraju, nedostojno vedenje do policistov in neupoštevanje nujnih ukazov) in ker osebne izkaznice ni hotela izročiti na vpogled policistoma, podan obdolžilni predlog na pristojno sodišče zaradi kršitve Zakona o varstvu javnega reda in miru in Zakona o osebni izkaznici. Prav tako bo zaradi kršitve odloka vlade o preprečevanju širjenja nalezljivih bolezni covid-19, ker ni uporabljala zaščitne maske na javnem prevozu, zoper njo podan predlog drugemu prekrškovnemu organu oz. ZIRS.

Hojs: Verjamem, da je bil postopek korekten

Notranji minister Aleš Hojs, ki je policistom za "strokovno posredovanje" čestital že zjutraj na Twitterju, je povedal, da je to storil, ker se mu po tem, kar je izvedel od namestnika direktorja policije, zdi, da je bilo njihovo ukrepanje povsem strokovno, korektno in v skladu z zakonom. "Opisal mi je dogodek in na podlagi tega opisa zaključujem – če je tako, in verjamem, da je – ne vidim razloga, zakaj bi lagal, da je ta postopek bil korekten." 

Na vprašanje, ali torej ne drži, da so policisti dekle tiščali k tlom in bili nasilni, je odgovoril, da ni bil zraven, verjame pa uradnim osebam in temu, kar je povedala policija. "Na podlagi slik z avtobusne postaje si težko predstavljam, da bi predhodno na tej sliki bilo vse to, kar vi razlagate."

Po vladnem odloku so maske v javnem prometu obvezne 

Po oceni Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) je javni promet dejavnost, ki je z vidika možnosti prenosa okužbe novega koronavirusa SARS-CoV-2 ena najbolj tveganih. 

"Potniki naj ves čas trajanja prevoza uporabljajo masko, ki prekrije nos in usta. V času nošenja maske se je oseba ne sme dotikati, saj bi na tak način lahko prišlo do onesnaženja rok in nevarnosti prenosa okužbe na druge predmete in osebe," pozivajo.

Vlada je glede na poslabšanje epidemiološke slike 25. junija 2020 sprejela sklep o ponovni obvezni uporabi zaščitnih mask. Te so ob razkuževanju rok obvezne v zaprtih javnih prostorih in v sredstvih javnega potniškega prometa.