O preventivnem pristopu k preprečevanju ene najbolj razširjenih in smrtonosnih bolezni današnjega časa se je razpisal prehranski strokovnjak in predavatelj Fitnes zveze Slovenija, Mario Sambolec znan tudi kot Dr. Feelgood, ki svoje vsebine z uporabniki deli tudi v okviru Mercatorjeve ekipe blogerjev, zbrane pod imenom BlogoMani.
Mario je prepričan, da za prilagoditev smeri do boljšega zdravja ni nikoli prepozno. S pravilno prehrano, zdravim življenjskim slogom, predvsem pa osveščeno družbo in preventivnimi dejavnostmi je bolezen lahko zamejiti. Z njim se strinja tudi naš največji trgovec Mercator, kjer bodo v mesecu novembru, ki je že tradicionalno v znamenju brkov, z dobaviteljem Atlantic trade d.o.o. podprli društvo OnkoMan, Slovensko onkološko društvo za moške. Od vsakega prodanega izdelka blagovnih znamk Axe, Dove Men+Care in Rexona Men bodo društvu podarili 5 centov, ti pa bodo zbrana sredstva namenili za nakup naprave za merjenje kostne gostote ter mišične in maščobne sestave telesa – DXA za Onkološki inštitut v Ljubljani.
Preberite 7 nasvetov Dr. Feelgooda, kako se lahko borimo proti raku tudi s prilagoditvami prehrane in življenjskega sloga.
Jejte pravo hrano
Predelan »junk« [1] je v pretiranih količinah, kot kaže, vzročno povezan s kopico zdravstvenih težav: s sladkorno boleznijo, holesterolemijo, povišanim krvnim pritiskom in trigliceridi v krvi ter ne nazadnje tudi z rakom. S predelano, nenaravno hrano bomo izgubili, prej ali slej. Sladoledu, slaščicam, pici, čevapčičem v seže pečeni lepinji ali drugim oblikam najpogostejših favoritov se ni treba v celoti odreči. Le večino vaše prehrane (recimo 80 %, da bo res držalo) naj predstavljajo naravna, minimalno predelana živila, ki jih imate prav tako radi. No, pa se najde prostor in kontekst tudi za ljube pregrehe.
Fermentirano je (pogosto) bolje
Clark Kent je bil super dečko že sam po sebi, ko pa je oblekel pajac s črko S na prsih, je postal eden in edini – Superman. Podobno lahko gledamo na hrano, ki je že tako super, recimo zelje (ali zelenjava nasploh). Temu dodamo »supermoči« skozi proces naravne fermentacije – dobili bomo Superzelje, ali, kot je to živilo poznano v javnosti, kislo zelje. Fermentirana hrana, se pravi vsa naravno skisana zelenjava in izdelki iz surovega, nepasteriziranega mleka (jogurt, sir in skuta), so vir koristnih probiotičnih kultur [3], ki sestavljajo jedro našega zdravja in odpornosti – črevo.
Obvladajte inzulin in kalorije
Inzulin je eden glavnih šefov našega apetita, to že vemo [4], morda pa je pomemben dejavnik tudi v razvoju bolezni. Predvsem, če je kronično povišan, do česar privede prenajedanje (preveč kalorij glede na osebne energijske potrebe).
Prepoznajte svoj presnovni tip pri oblikovanju obrokov. Če živite pretežno sedeče življenje in ste naravno bolj čokate sorte, potlej se manj OH verjetno obnese bolje. Če ste aktiven in suhljat posameznik, jo lahko odnesete z več OH, vseeno pa ne na račun preveč beljakovin in maščob. Preberite več.
Gibanje!
Le ena beseda in klicaj, ampak skupaj tvorita navodilo, ki po nobenem kriteriju ne bi smelo biti več sporno – gibanje je dejansko najboljša stvar, ki jo lahko storimo za naše zdravje! Ohranjanje osnovnih telesnih sposobnosti ali po domače dobre kondicije izboljšuje občutljivost na delovanje inzulina ter samostojno negira kopico negativnih vplivov urbanega življenja. Edino preostalo vprašanje je kako? Kako gibati oz. kakšno vadbo izbrati? Odgovor poiščite tukaj.
Ne paničarite!
»Stres se ne zgodi nam, ampak se zgodi v nas,« kot pravi Maureen Killoran. Na določene situacije dejansko nimamo vpliva, vedno pa imamo možnost izbire, kako v danem trenutku reagirati. Obstaja veliko različnih tehnik za lažje soočanje s stresom. Poljudno jim mnogi rečejo »tehnike sproščanja«. Te niso univerzalne v smislu, da vsaka koristi vsakomur enako, ampak smo si ljudje zelo različni po vprašanju, kaj nas sprošča.
Dr. Mark Hayman, predstojnik odbora za funkcionalno medicino, svetuje naslednjih 5 načinov.
Gibanje: splošno znano kot eden najboljših načinov, kako »pokuriti« stresne hormone. Vadba naj bo živahna, ne zamorjena. Energija in dobro počutje naj bosta v ospredju med cilji.
Dihanje: globoko, počasno, zavestno in nadzorovano. Takšen pristop, čeprav kratek – morda le za nekaj sekund, preden užijete prvi grižljaj obroka – lahko povsem ponastavi naše stresne hormone nazaj v mir in ugodje.
Kopanje: kopel z mineralno soljo (z magnezijem, na primer, ki pomirja) in eteričnim oljem sivke, ki je znana po tem, da znižuje raven kortizola, prežene oblak stresa s še tako napornega dne.
Spanec: premalo spanja nas dobesedno zmeša – poruši hormonsko normalo (homeostazo) in deluje stresno v vseh pogledih. Spremeni presnovo maščob, apetit, kronično poviša inzulin, vpliva na leptin in preko teh poti vodi v kronične bolezni, kot sta diabetes in debelost.
Pozitivno mišljenje: Remez Sasson, priznan avtor mnogih knjig o premagovanju stresa, pravi, da s točke pozitivnega stališča vidimo stvari drugače, bolj jasno in z več energije. Naš jaz oddaja dobro voljo, srečo in se poveže z uspehom. Ko pomislimo pozitivno, v trenutku izboljšamo zdravje, preko vpliva na »hormone sreče« (zviša se raven serotonina, kortizol pa upade), ojačimo svoj glas in izberemo samozavestnejšo govorico telesa.
V pomoč, kako obrniti tok misli v koristno smer, Sasson predlaga:
- ignorirati nepomembno in nepomembneže (njihova mnenja in ocene),
- uporabiti domišljijo za izris koristnih scenarijev v mislih,
- uporabo pozitivnih in pomirjujočih besed v pogovorih s seboj in z drugimi,
- pogostejši nasmešek, četudi brez razloga,
- prepoznati seme škodljive misli, ga izruvati in nadomestiti z rodovitnim,
- napisati si nekaj potrditvenih izjav o ciljih, željah in jih v mislih pogosto, zavestno ponavljati.
Ne se basat!
Konfucij je rekel: »Hari hachi bu«. Japonci na Okinavi so to zapoved velikega učitelja vzeli zelo resno in postali ljudstvo z najdaljšo življenjsko dobo na svetu. Naključje? Izrečeno pomeni »Jej, dokler nisi 80-odstotno sit« in se navezuje na še en znan japonski pregovor: »Eight parts of a full stomach sustain the man; the other two sustain the doctor,« ali »Osem desetin hrane v želodcu 'hrani' človeka, preostali dve zdravnika.« Če zaključimo, jedli smo meso, ampak tega z maščobo veliko raje kot pusto meso samo. Mleko – smetana, maslo, sir – je ponekod glavno živilo, ampak ne v obliki mlečne čokolade ali s komercialnimi kosmiči za zajtrk, temveč v surovi, fermentirani oz. minimalno predelani obliki. Jedli smo sadje, vendar sezonsko, jedli smo zelenjavo, oreščke, vse vrste gomoljev in tudi žita, ki so bila neprečiščena ter pogosto fermentirana (kaljena).
Kakor koli, dokler smo imeli opravka s hrano, pridelano in pripravljeno po naravnih zakonih, nismo imeli težav s sladkorno (tip 2), ne s povišanim pritiskom in nikoli z rakom. Te, t. i. moderne bolezni so v današnjem pretirano lagodnem okolju očitno vzklile iz modernega semena industrijsko predelane (ne)hrane – premoči predelanih žitaric, dodanih sladkorjev in rafiniranih rastlinskih maščob (sončnično, sojino in druga olja rastlinska olja, namazi in izumi, kot je margarina, ki so nadomestili naravno ponudbo masla, jajc, smetane in mesa.
Tako smo dobili privid »zdravega obroka«, ki sestoji iz mastnih, sladkih in slanih predelanih živil, ki v naravi niso nikoli obstajala. Nasedli smo, pa kaj potem.
Naročnik: Mercator
