Prehod na poletni čas

Kazalce na urah bomo znova premaknili zadnjo nedeljo v oktobru, ko bomo prešli nazaj na srednjeevropski pasovni čas. Premik urinih kazalcev je v sladu z uredbo o določitvi prehoda s srednjeevropskega časa na poletno računanje časa.

Pod pojmom poletni čas razumemo krajevni čas, ki ga prevzame država za določeno obdobje leta, in se običajno premakne za uro naprej od standardnega uradnega časa. Njegovo uporabo določajo konvencije, direktive in zakoni.

Pri nas začetek in konec poletnega časa določa zakon o računanju časa. Ta je nasledil podobnega jugoslovanskega, ki je bil uveljavljen tudi na ozemlju Slovenije leta 1982.

V Evropi so uvajanje poletnega časa poenotili, povsod po Evropi se začne zadnjo nedeljo v marcu, konča pa zadnjo nedeljo v oktobru; uporabljajo ga vse države z izjemo Islandije. Poletni čas uporablja večina držav sveta, vendar ne povsem usklajeno.

Na predlog ministrstva za gospodarstvo je vlada 19. januarja 2006 na podlagi zakona o računanju časa izdala uredbo o določitvi obdobja poletnega časa, ki prenaša v slovenski pravni red direktivo z 19. januarja 2001 o ureditvi poletnega časa.

Varčujmo z energijo

Uveljavitev poletnega časa je posledica razmišljanja o ekonomski in energetski učinkovitosti človeštva. Vpeljali so ga z namenom izkoriščanja dnevne svetlobe oz. da ljudje ne bi spali v času naravne svetlobe. Čas se pomakne naprej med pomladnimi in poletnimi meseci, s čimer se delovne in šolske ure bolj prilegajo uram dnevne svetlobe. Tako pa lahko varčujemo z energijo. Jeseni je ravno obratno, saj so zaradi zbujanja v vse večjo temo poletni čas prestavili nazaj na standardni lokalni čas in s tem pridobili več dnevne svetlobe.

Ideja o poletnem času je že precej stara. Že Benjamin Franklin je leta 1784 v Pariškem žurnalu objavil pismo Esej o varčevanju z dnevno svetlobo, kjer je skušal nanizati ukrepe, da bi ljudje hodili prej spat in se bolj zgodaj zbudili. Njegovo idejo je obudil angleški gradbenik William Willet v brošuri Razsipavanje z dnevno svetlobo (1907) in je prvi resno predlagal poletni čas. Kljub velikim prizadevanjem ni uspel prepričati britanskega parlamenta za njegovo uveljavitev. Prvi so poletni čas uvedli Nemci, in sicer leta 1915, sledila je Velika Britanija in druge države.

Pred sprejetjem zadnje evropske direktive je bila opravljena obširna študija o učinkih prehoda na poletno računanje časa v državah članicah EU. Zajemala je različna področja aktivnosti od kmetijstva, okolja, energije, zdravja, turizma, prometa in zvez. V zaključkih je bilo sklenjeno, da naj se urejanje oziroma harmonizacija prehoda na poletno računanje časa na ravni EU ohrani ter da bodo v uniji vsakih pet let zaradi boljše informiranosti držav članic pripravili razpored prehoda s točnimi datumi in ga objavili v Uradnem listu EU.

ZDA uro premaknile že 11. marca

ZDA so na poletni čas prešle že 11. marca in so kazalce premaknile za uro naprej, kar se je letos zgodilo prej kot ponavadi. Po poletnem času se bodo Američani ravnali do 4. novembra, teden dlje kot sicer. S štirimi dodatnimi tedni po poletnem času želijo ZDA predvsem zmanjšati porabo električne energije v zgodnjih večernih urah.

Po pričakovanjih naj bi v ZDA do leta 2020 na ta način prihranili 4,4 milijarde dolarjev pri računih za elektriko. Poleg tega naj bi prihranili 7,9 milijarde kubičnih metrov zemeljskega plina in se izognili skoraj 10,8 milijona ton emisij toplogrednih plinov, obetajo pa si tudi manj kriminala, manj prometnih nesreč in povečano gospodarsko dejavnost.
Podobno so avgusta leta 2000 v Avstraliji prešli na poletni čas dva meseca prej, da bi podaljšali svetli del dneva zaradi poletnih olimpijskih iger.