Za družine okoli 12 tisočakov izredne pomoči, moratorij na kredite

Največ predlogov interventnih ukrepov, ki bi se lahko skoncentrirali v prvem interventnem zakonu, se tiče ministrstva za delo. Minister resorja Luka Mesec je na tiskovni konferenci predstavil, o katerih je tekla beseda na seji vlade, na prvo mesto pa je postavil izredno solidarno pomoč, ki pa "še ni čisto dogovorjena". "Pogovarjamo se, da bi imeli dva zakona. Najprej interventni, ki bo pokril čas intervencije, nato pa bo prišel zakon za sanacijo, ki bo srednjeročen," je dejal ter pojasnil, da bo v interventnem zakonu prišel prvi paket pomoči, v sanacijskem pa drugi paket.

Slednji bo gledal na škodo, ki so jo ljudje utrpeli, ko bodo že imeli poročila občinskih komisij, na podlagi katerih bodo lahko ustrezno dodeljevali pakete pomoči. "Ti bodo po predlogu precej zajetni," je dodal.

V prvem interventnem zakonu želijo nasloviti najbolj urgentno krizo, "da lahko ljudje, ki jim je odplavilo celotno premoženje, začnejo čim prej normalno živeti". Za to imajo trenutno na razpolago institut izredne denarne pomoči, ki ga razdeljujejo centri za socialno delo. Ta pomoč znaša 465 evrov za samsko osebo, za štiričlansko družino pa približno 1.600 evrov. "Pogovarjamo se, da bi lahko tisti, ki so v poplavah utrpeli resno gmotno škodo, v enkratnem izplačilu prejeli sedemkratnik tega zneska." Informacije o krogu upravičenih bodo razkrili prihodnji teden.

Kje bodo našli nadomestne nastanitve?

Ob tem izziv predstavlja tudi iskanje nadomestnih nastanitev za tiste, ki so v poplavah izgubili streho nad glavo. Pri tem po besedah ministra sodelujejo javna uprava, ministrstva, stanovanjski skladi. "Zbirajo vsa prazna stanovanja, tisti, ki so izgubili domovanje, pa bodo lahko vanje nameščeni brezplačno," je dejal. Vse torej s ciljem, da čim prej znova dobijo streho nad glavo in to brezplačno.

Soočili so se tudi z vprašanjem krizne nastanitve starejših oseb nad 65 let. Te bi lahko, kot je dejal Mesec, brezplačno nastanili v domove za starejše: "Za čas trajanja sanacije. Stroške bo pokrila država."

K sanacijskim delom bodo medtem prek javnih del povabili vse brezposelne, temu ustrezno bi zvišali nadomestila. Osebe s 5. stopnjo izobrazbe ali manj bi prejele minimalno plačo, osebe s šesto stopnjo bi prejele 110 odstotkov minimalne plače, tisti s sedmo stopnjo ali več pa 120 odstotkov.

Prav tako je eden od predlogov hitro zaposlovanje tujcev za sanacijska dela (jasno bodo definirali, katera dela so tu potrebna). "V 10 dneh po prihodu v Slovenijo bodo lahko od zavoda za zaposlovanje dobili soglasje za delo. V tem času mora zavod torej presoditi, ali oseba iz nevizumske države lahko dobi soglasje ali ne."

Govorili pa so še o dodatnem delu upokojencev, ki lahko zdaj opravijo največ 60 ur na mesec začasnega in občasnega dela. "To bomo začasno suspendirali in bodo lahko delali več. Koliko točno, bomo povedali v torek," je dejal.

Dva ukrepa pa naslavljajo invalide, prvi konkretno osebne asistente, ki so prav tako utrpeli gmotno škodo. Ti bi po besedah Mesca lahko prejeli solidarnostno pomoč od delodajalca. Ob tem pa je v Sloveniji tudi 143 invalidskih podjetij, nekatera od njih pa so bila poplavljena. "Ta podjetja prejemajo državne subvencije za zaposlovanje invalidov in za prilagajanje delovnih mest. Te subvencije se bodo lahko uporabile tudi za sanacijo škode zaradi poplav."

Ukrepi z vidika zaposlenih

Kot je povedal minister za delo, bi lahko poplavljena podjetja svoje zaposlene napotila na čakanje na delo, ti pa bi za ta čas prejeli 80 odstotkov plače. "Glede na to, da so nekateri že ta mesec, ko so čakali na delo, pomagali pri sanaciji podjetij, bi lahko za avgust prejeli polno plačo, pri čemer bi 80 odstotkov krila država," je Mesec razložil predlog.

Gospodarski minister Matjaž Han je prav tako dejal, da bi lahko država tistim podjetjem, kjer so delavci pomagali pri čiščenju proizvodnje, za avgust sofinancirala 100-odstotno plačo. "Z namenom, da pride znova do zagona poslovanja," je dejal.

Do 1. septembra bodo na ministrstvu medtem od gospodarstva zbirali popis škode. "Gospodarstveniki bodo prek obrazca napisali, kakšno škodo so imeli v proizvodnji, na zalogah in tudi izpad prometa. Ključna dikcija v členu bo, da jim za to ne bo treba izdati garancije, saj nekateri ne bodo mogli priti do garancij. Delež bo tako ostal enak; 10-odstoten, nato pa bo šlo dalje po popisu."

Ob tem je Mesec izpostavil ukrep za pomoč samozaposlenim s škodo ob poplavah: "Tisti samozaposleni, ki so v poplavah utrpeli škodo oz. ki imajo zaradi poplav omejeno poslovanje, lahko v naslednjih mesecih do novega leta prejmejo 1200 evrov solidarnostne pomoči na mesec."

Delodajalci lahko obe povračili uveljavljajo z elektronsko vlogo na portalu za delodajalce pri zavodu za zaposlovanje. Vložiti jo morajo v 15 dneh od uveljavitve zakona (11. avgust) oz. v 15 dneh od začetka odsotnosti delavca zaradi višje sile ali od napotitve delavca na začasno čakanje na delo.

Višja sila se nanaša na delavčevo nezmožnost prihoda na delo; njegovo nezmožnost opravljanja dela zaradi opravljanja nujnih ravnanj, kot so odpravljanje škode, zavarovanje življenja, zdravja ljudi, živali, odvračanje in preprečevanje škode; na druge okoliščine, ki zaposlenemu onemogočajo delo, denimo zagotavljanje varstva otrok zaradi zaprtja vrtcev.

Nadomestilo plače iz tega naslova lahko delavec prejema za čas trajanja okoliščin višje sile, določeno pa je v višini 80 odstotkov osnove, tj. povprečne mesečne plače za poln delovni čas zadnjih treh mesecev, pri čemer ne sme biti nižje od minimalne plače.

Pravico do delnega povračila nadomestila plače za čakanje na delo medtem lahko uveljavljajo delodajalci, registrirani najpozneje do 2. avgusta, ki zaradi posledic poplav zaposlenim začasno ne morejo zagotavljati dela zaradi poplavljenih poslovnih prostorov ali drugih okoliščin, ki onemogočajo delo.

V tem času morajo zaposlenim zagotoviti nadomestilo plače v višini 80 odstotkov osnove oz. najmanj v višini minimalne plače. Upravičeno izplačano nadomestilo plače za čakanje na delo bo država povrnila 80-odstotno z vsemi davki in prispevki delodajalca. Ukrep je na voljo od 3. avgusta do 31. oktobra z možnostjo podaljšanja.