Težave s hlajenjem prostorov: 'Kirurgi se potijo, razmere onemogočajo njihovo delo'

"Mislim, da v Sloveniji niti ena bolnišnica in niti en zdravstveni dom nima urejene klimatizacije v vseh prostorih, kar zagotovo vpliva na rezultate zdravljenja," je v uvod novinarske konference Univerzitetnega kliničnega centra (UKC) Maribor o problematiki hlajenja prostorov zatrdil strokovni direktor Matjaž Vogrin.

Pojasnil je, da je v UKC Maribor ustezno klimatiziranih 60 do 70 odstotkov prostorov, 30 do 40 odstotkov pa ne. "To pomeni, da so pacienti in zaposleni izpostavljeni temperaturam, ki včasih dosegajo tudi 30 stopinj Celzija, kar, kot že rečeno, vpliva na rezultate zdravljenja."

Vogrin je strokovni direktor sicer postal šele pred nekaj meseci, se je pa s to težavo srečeval že kot predstojnik oddelka za ortopedijo. Ne njemu in ne drugim predstojnikom v preteklosti ni uspelo, da bi bile njihove prošnje po klimatizaciji oddelkov uslišane. Vse, kar so dosegli, je, da so s pomočjo donacij klimatizirali eno od etaž, kar pa ni dovolj.

Po njegovih besedah je najhuje na oddelku Internistične intenzivne medicine, kjer se ta trenutek že izvaja postopek klimatizacije v vrednosti 190.000 evrov, na izvedbo pa čakajo še naslednji projekti za hlajenje prostorov:
- operativni blok Klinike za kirurgijo (agregat in hladilni stolp) v vrednosti približno 450.000 evrov;
- deset etaž kirurške stolpnice Klinike za kirurgijo v vrednosti 240.000 evrov;
- prostori Klinike za ginekologijo v vrednosti 100.000 evrov;
- prostori Oddelka za infekcijske bolezni v vrednosti 50.000 evrov.

Skupaj tako stroški za najnujnejša dela znašajo 1.030.000 evrov brez vzdrževalnih del in zamenjave dotrajane opreme na nekaterih drugih oddelkih.

Po Vogrinovih besedah se zavedajo, da gre za velik finančni zalogaj za njihovo ustanovo, zato so odprli poseben račun za donacije in na pomoč pozvali podjetja in zavarovalnice: SI56 0110 0603 0278 185 s sklicem na številko: SI00 11061-8001-0002.

'Če potna kapljica pade v bolnikovo rano ...'

"V operacijskih dvoranah se dogaja to, da so temperature pri zunanjih 30 stopinj Celzija takšne, da onemogočajo kirurško delo. Kirurgi se potijo, pride do možnosti nesterilnosti operacijskega polja. Če potna kapljica pade v bolnikovo rano, je povsem logično, da je večja možnost okužbe," je še dodal in poudaril, da je čas, da država namesto o kvantiteti začne razmišljati tudi o kvaliteti zdravljenja.

"Smatram, da je stanje nesprejemljivo, finančna sredstva, ki so na voljo za klimatizacijo prostorov v vseh javnih zavodih, pa omejena, s čimer se bomo morali v prihodnjih letih še soočati. Vemo, da je v tem trenutku presežek 35 milijonov s strani ZZZS in apeliram na državo, naj del teh sredstev nameni za zdravljenje pacientov, ki se zdravijo v naših ustanovah. Skrajševanje čakalnih vrst je pomembno, ampak najprej je treba poskrbeti za normalne pogoje zdravljenja pacientov," je zaključil.

Tretjina bolnikov je starejša od 80 let

Zvonko Baklan z Oddelka za infekcijske bolezni in vročinska stanja je poudaril, da so negativni vplivi povišane temperature bolj izraženi pri bolnikih in starejših osebah. "Dve tretjini bolnikov pri nas sta stari 65 let ali več, ena tretjina je starejša od 80 let."

Oddelek za infekcijske bolezni je namenjen bolnikom z okužbami in glavna lastnost takšnih bolnikov je povišana telesna temperatura – 39 ali 40 stopinj Celzija. "Eden od terapevtskih ukrepov je seveda zniževanje telesne temperature, kar pa je v takšnem okolju bistveno težje. Pri teh bolnikih se tudi pojavi problem izsušenosti, potijo se, imajo premalo tekočine in jo moramo nadomeščati. Če je prisotno pojačano potenje zaradi vročine, to pomeni še dodatne izgube tekočine."

Poleg tega je stavba stara in nima nobenih izolacijskih materialov. Ob delni renovaciji oddelka pred šestimi leti je bilo opravljeno senčenje samo iz ene strani. "Na eni strani spuščamo žaluzije, na drugi strani pa tudi tega ni. Pomagamo si lahko samo z zračenjem."

Še ena težava je v tem, da je pri določenih bolnikih treba upoštevati določene izolacijske ukrepe, eden med njimi je uporaba zaščitne obleke. Takšnih bolnikov je okoli 20 do 30 odstotkov. "To pomeni, da ob vsaki obravnavi bolnika na običajno obleko dodaš še dodatno oblačilo iz tekstila ali drugega umetnega materiala. Verjemite mi, ravno danes zjutraj sem gledal zdravnika v tej obleki – ko tisto slečeš samo po desetih minutah, si poten. Še večji je ta problem pri medicinskih sestrah. Če so to starejši nepokretni bolniki, rabijo pomoč večkrat dnevno pri negi, toaleti, hranjenju ... sestra se večkrat na dan preoblači v ta oblačila, razmere za delo v takih pogojih pa so bistveno slabše."

Preberite tudi:

V Univerzitetnem kliničnem centru Ljubljana imajo hlajenje urejeno v okoli 40 odstotkih objektov.