Đorđević: Pri reševanju plačne problematike sodstva je zdaj na potezi vlada

Po besedah Đorđevića na vrhovnem sodišču ne vidijo smisla po sestankovanju, saj so stališča ministrstva za javno upravo, da nobena plačna skupina ne bo deležna posebne obravnave, znana. Prav tako jih je minister za javno upravo Franc Props minuli teden seznanil s stališčem vlade, da do 1. januarja 2025 ne more prevzeti nobenih dodatnih obveznosti. Na vrhovnem sodišču tudi niso prejeli gradiva za petkov sestanek, je med razlogi za neudeležbo na petkovem sestanku naštel Đorđević, ki poudarja, da je zdaj na potezi vlada.

"Vlada lahko kadar koli do 13. septembra ali do 1. januarja 2025 uzakoni dogovor, ki smo ga predstavniki sodstva in tožilstva podpisali 3. in 4. julija lani. Mi smo se potem pripravljeni pogovarjati o tem zakonskem predlogu in tudi o časovnici, ki je ali takoj ali 13. septembra ali 1. januarja 2025," je poudaril Đorđević. Dokler te konkretne ponudbe ne bo na mizi, na vrhovnem sodišču ne vidijo smisla v sklicevanju sestankov, je ponovil.

Spomnil je, da je danes 41. dan, odkar ostaja odločba ustavnega sodišča glede sodniških plač neuresničena. Na vrhovnem sodišču so se zato pojavile celo ideje, da bi današnje odprtje sodnega leta odpovedali v znak protesta: "Vendar smo se potem odločili, da pokažemo, da je sodstvo tista veja oblasti, ki deluje, ki izpolnjuje svoje zaveze, ki se zaveda odgovornosti do državljanov, predvsem pa današnji dan štejem kot praznik sodstva," je med drugim poudaril Đorđević.

O sodniških plačah je bilo govora tudi na sestanku Đorđevića s predsednikom vlade Robertom Golobom pretekli teden. Đorđević je pogovor s premierjem označil kot konstruktiven in resen. Z dodatnim optimizmom pa Đorđevića navdaja tudi dejstvo, da pridejo konec februarja v Slovenijo predstavniki Evropske komisije, ob čemer bo govora tudi o sestavi poročila o vladavini prava.

Predstavniki sodstva izpostavili pomembnost neodvisnosti sodstva

V nagovoru je poudaril poseben položaj sodstva kot ene od treh vej oblasti, saj mora nadzorovati izvršilno oblast. Zdi pa se, da je ravno sodna oblast najšibkejša, saj črpa svojo moč iz strokovnosti, medtem ko drugi veji temeljita na politični moči, je poudaril. "Če sodstvo ne deluje, je ogroženo delovanje delitve oblasti, s tem pa tudi družbe kot celote," je dejal Đorđević.

Poudaril je, da je ključni element vladavine prava materialna neodvisnost sodne veje oblasti. "Neodvisnost nikakor ni privilegij sodnikov, ampak pravica državljanov," je izpostavil. Vsi nosilci državne oblasti bi jo morali braniti ne le zaradi sodnikov, ampak zaradi legitimnosti njih samih.

Da bi sodna oblast lahko izvajala naloge, ki so ji po ustavi zaupane, zlasti učinkovito, pa ji morata biti zagotovljeni urejena prostorska problematika ter ustavni in zakonski okvir. Dejal je, da so sodišča v Sloveniji po večini v starih stavbah, ki zahtevajo stalno vlaganje, stavbe pa so velikokrat energetsko potratne in zdravju škodljive. Tako so denimo v Ljubljani dvorane prvostopenjskih in pritožbenih sodišč razpršene in oddaljene, kar povzroča logistične in varnostne probleme. "Prostori so večinoma najeti, najemnine pa izjemno visoke, zato gre za neekonomično in neracionalno porabo proračunskih sredstev," je izpostavil.

Spomnil je, da so spremembe sodniške zakonodaje in ustave še vedno neuresničene. Pomembnejša odziva, ki so ju pripravili na vrhovnem sodišču, sta bila odziva na predloga zakona o sodiščih in zakona o sodniški službi. Đorđević je zakonodajalca tudi pozval, naj prispeva k bolj učinkovitemu zagotavljanju sodnega varstva.

Po njegovih besedah bi morali biti delitev oblasti in neodvisnost sodstva neizpodbiten del politične kulture vsake države. "Nedomišljeni zakonodajni posegi ali neodzivnost zakonodajalca na opozorila glede neustrezne materialne neodvisnosti in prostorskih težav lahko vplivajo na učinkovitost in kakovost sojenja," je poudaril.

Izrazil je tudi obžalovanje, da se mora na otvoritvi sodnega leta posvečati zagotavljanju materialne neodvisnosti sodnikov in osnovnim pogojem delovanja sodstva, saj bi moralo biti oboje samoumevno, da bi lahko sodstvo nemoteno skrbelo za svoj razvoj in za dobrobit družbe. Veseli pa ga, da sodstvo svojo vlogo opravlja še naprej odločno, odgovorno in neomajno.

Predsednik Odvetniške zbornice Slovenije Janez Starman je v nagovoru izrazil razočaranje, da je sodnike in državne tožilce doletela krivica in nepošten odnos sistema, ki se brez sramu zaveda pomena spoštovanja sodišč, vendar za to ne naredi ničesar. Meni, da je odločitev ustavnega sodišča o sodniških plačah iz junija lani pomembno priznanje pomenu neodvisnosti sodstva. "Daje pa tudi konkretno in jasno navodilo, ki je v luči drugega aktualnega dogajanja ostalo prezrto oziroma se je spoštovanje premaknilo v nedefinirano prihodnost. To pa je v delujoči pravni državi nevzdržno," je poudaril.

Predsednik ustavnega sodišča Matej Accetto je v nagovoru opomnil na vlogo in odgovornost sodstva. "Če želimo, da pravo ni izraz upajočega prizadevanja, ampak da ureja razmere v družbi, je treba njegove odločitve spoštovati. To velja tudi za odločbe ustavnega sodišča," je izpostavil Accetto.

Ustavno sodišče je junija namreč odločilo, da je ureditev plač sodnikov v neskladju z ustavnima načeloma sodniške neodvisnosti in delitve oblasti. Zakonodajalcu je naložilo, da neustavnost odpravi do 3. januarja, kar pa se ni zgodilo.

Govorec na prireditvi je bil tudi predsednik vrhovnega sodišča Avstrije Georg Kodek.