Pristojni parlamentarni odbori danes zaslišujejo še zadnjo šesterico kandidatov za ministre v vladi Mira Cerarja. Prva sta zjutraj pred odbora za notranje zadeve in za infrastrukturo sta stopila Vesna Györkös Žnidar in Peter Gašperšič.

Györkös Žnidarjeva je pred odborom za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo največ pozornosti namenila policiji. Ta mora biti po njenih besedah depolitizirana. Tudi v prihodnje pa mora biti po njenih besedah prioriteta pregon gospodarskega kriminala in korupcije ter kaznivih dejanj s področja bančnega sektorja, zdravstva, farmacije, energetike in pri zbiranju evropskih sredstev. Glede preiskave bančne luknje policija že sedaj po informacijah kandidatje zelo dobro sodeluje z Banko Slovenije.
Opozarja pa, da narašča splošna kriminaliteta, zato mora biti dovolj pozornosti namenjene tudi njej. Poudarila je potrebo po dvigu zaupanja v policijo.
Policiste bi izvzela iz sistema javnih uslužbencev
Osebno tudi meni, da bi bilo treba izvzeti policiste iz sistema javnih uslužbencev ter pristopiti k stimulativni celostni ureditvi statusa policista na podlagi urejenega karirenega sistema napredovanja. Zaveda se sicer, da bi vsak odstop policistov od okvirja javnih uslužbencev utegnil sprožiti plaz tudi v preostalih delih javnega sektorja, a bistveno se ji zdi, da se upoštevajo specifike policijskega poklica. Poseben status je po njenem prepričanju treba dati tudi kriminalistični policiji. Po končani predstavitvi in odgovarjanju na vpašanja članov odbora, so slednji Györkös Žnidarjevi izglasovali podporo za imenovanje za ministrico.
Največ vprašanj med razpravo je sicer sprožila izjava ministrske kandidatke, da bi izvzela policiste iz plačnega sistema javnih uslužbencev. Jani Möderndorfer (ZaAB) in Vinko Gorenak (SDS) sta denimo izpostavila, da tega ne bo mogoče uresničiti, saj bi se s tem zrušil enotni sistem.
Gorenak, sicer tudi nekdanji notranji minister, je ob tem opozoril še na slab materialni položaj policistov. Tudi kandidatka se, kot je dejala, tega zaveda. Zagotovila je, da bo kot ministrica storila vse, kar bo v njeni moči, da bi to stanje izboljšala, "seveda v sodelovanju z ministrstvom za finance".
Njeno predstavitev je kot ustrezno ocenilo 11 poslancev, nasprotno pa jih je menilo pet.
Bomo dobili elektronske vinjete?
Člani odbora za infrastrukturo, okolje in prostor so zaslišali Gašperiča, ki je kandidat za infrastrukturnega ministra, prav tako iz vrst SMC. Napovedal je, da si bo prizadeval za učinkovito gospodarjenje z infrastrukturo, ki smo ga v preteklosti zanemarili. Proučil bo tudi možnost uvedbe elektronskih vinjet za osebna vozila. To namerava doseči z zagotavljanjem stabilnega in predvidljivega obsega javnih sredstev.
Napovedal je tudi sprejem strategije razvoja prometne infrastrukture v Sloveniji. Prioritetno nameravajo realizirati tiste infrastrukturne investicije, za katere jim bo uspelo zagotoviti sofinanciranje s strani EU in ki bodo ob predaji v uporabo zagotavljale denarni tok za servisiranje posojil.

Zagotoviti bo treba tudi pogoje za nemoteno servisiranje posojil Družbe za avtoceste v RS (Dars), ki so zavarovana s poroštvom države. Na področju energetike bo po besedah kandidata za ministra ključnega pomena sprejem energetskega koncepta Slovenije, osnovnega razvojnega dokumenta za naslednjih 40 let.
Glede šestega bloka Termoelektrarne Šoštanj pa je dejal, da bo vlada zagotovila neodvisno revizijo. Projekt gradnje šestega bloka Termoelektrarne Šoštanj je "dejstvo in z njim moramo živeti naprej", je dejal. Je pa presenetil s pojasnilom, da drugega tira železniške proge Divača–Koper, kot je zamišljen, glede na potrebe Luke Koper ne bomo potrebovali še najmanj naslednjih 30 ali 40 let, prav tako dvomi, da bi morala biti gradnja avtocestnega odseka Draženci–Gruškovje prioriteta.
Na koncu je odbor tudi njemu izglasoval podporo za imenovanje za ministra.
Koprivnikar ni naklonjen večjim posegom v plače
Tudi kandidat za ministra za javno upravo Boris Koprivnikar je z današnjo predstavitvijo prepričal večino na seji matičnega odbora DZ. Po zaslišanju je 11 poslancev njegovo predstavitev ocenilo kot ustrezno, neustrezna pa je bila za šest poslancev.
Koprivnikar je med drugim dejal, da ni naklonjen večjim posegom v plačni sistem, pač pa le njegovim izboljšavam. Med razpravo je ministrski kandidat spregovoril tudi o očitkih glede preobsežnosti javne uprave in poudaril, da primerjave z drugimi državami ne kažejo, da bi Slovenija izrazito odstopala od evropskega povprečja. Kar dejansko vidi kot težavo, pa je učinkovitost javne uprave, je pojasnil.
Po njegovem mnenju si sindikati javnega sektorja želijo popolnoma isto, kar si želi sam: čim bolje nagrajene, motivirane, učinkovite, zadovoljne uslužbence in nenazadnje tudi državljane. Skupaj z njimi bo vlada poiskala rešitve, kako do tega priti, a načrtov oz. strategije pogajanj v tej fazi Koprivnikar ne želi razkrivati.
Ob koncu predstavitve je v odgovoru sindikalistu Branimirju Štruklju pojasnil, da ne načrtuje, ne pričakuje in se osebno ne zavzema za velike spremembe v plačnem sistemu, pač pa za njegove izboljšave. "Niti slučajno" ne načrtuje ali zagovarja razdelitve tega plačnega sistema ali drugačne ureditve, je izpostavil.

Glede pogajanj s sindikati javnega sektorja pa je povedal, da si je natančno prebral izhodišča, pri katerih so pogajanja končali z odhajajočo vlado in jih jemlje kot osnovo za nadaljevanje pogovorov. Zavzemal se bo za to, da bo pogajalska ekipa čim bolj konsistentna, kdo pa bo vodil pogajanja in kakšna bodo pogajalska izhodišča, pa je treba prepustiti odločitvi nove vlade.
Več članov odbora je Koprivnikarja spraševalo tudi o lokalni samoupravi, kjer se kandidat zavzema, da se občinam spet zagotovi celovito podporo, kot so jo nekoč že imele, sedaj pa je razdeljena med različna ministrstva.
Kar zadeva njihovo financiranje se Koprivnikar osebno nagiba k temu, da bi občine prosto razpolagale z nekim izvornim prihodkom in bi bile tudi odgovorne za njegovo ustvarjanje, pobiranje. Vendar gre tu za odločitve, ki segajo tudi v nek drug resor. A, kot je dodal, to ne pomeni, da bodo s stališča lokalne samouprave pristali na kakršnekoli rešitve finančnega ministrstva, ki bi šle v varčevanje in rezanje prihodkov.
O pokrajinah v Sloveniji pa je povedal, da dokončne sodbe o tem, ali je ta rešitev primerna ali ne, ne more dati. "Ne morem niti reči, ali je to dobro ali slabo, ker je to stvar poglobljenega dialoga, ki traja že leta," je pojasnil in pristavil, da bo sam v tem dialogu sodeloval z namenom, da se bo "vsakič znova vprašal, ali drugačna rešitev prinese boljši servis za državljane".
KOMENTARJI (380)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.