Pivčeva, Koritnik, Šircelj in Hojs uspešno prestali zaslišanja

Pristojna delovna telesa DZ so danes nadaljevala zaslišanja kandidatov za ministre v vladi Janeza Janše. Predstavili so se kandidati za ministra za javno upravo Boštjan Koritnik, za notranjega ministra Aleš Hojs, za ministrico za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Aleksandra Pivec in za finančnega ministra Andrej Šircelj.

Prva je zeleno luč dobila kandidatka za ministrico za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Aleksandra Pivec, ki jo je podprlo 11 poslancev, pet pa jih je bilo proti. Pivčeva je po izobrazbi kemijska tehnologinja, kmetijski resor pa vodi že v odhajajoči vladi Marjana Šarca, kamor se je zavihtela z mesta državne sekretarke v uradu vlade za Slovence v zamejstvu in po svetu. Kot je dejala, je že ob prevzemu trenutnega mandata opozorila na spremembe, ki močno vplivajo na kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Izziv s tega vidika ostaja, kako pokrivati potrebe vseh prebivalcev, ohranjati kmetije in podeželje ter obenem slediti aktualnim trendom s tega področja.

"Podeželje mora ostati poseljeno, ohranjeno in obdelano," je poudarila. Posebno pozornost je s tega vidika napovedala naslavljanju problematike vse višje povprečne starosti gospodarjev na kmetijah. Del te problematike je tudi preseljevanje mladih s podeželja v mesta, je opozorila.

Spomnila je, da ima Slovenija izrazito specifično strukturo kmetijskega prostora, saj 80 odstotkov predstavlja živinoreja. Razmisliti velja, na kakšen način v prihodnje spodbujati razvoj kmetijstva, da bomo ohranili kmetije, a obenem sledili trendom, ki med drugim narekujejo vse več rastlinske hrane, je dejala.

Napovedala je prizadevanja za umik živinoreje z ravninskih območij v višja, ravnine pa bi lahko izkoristili za povečevanje rastlinske pridelave. Opozorila je tudi, da je velik delež kmetijskih površin na območjih omejenih dejavnosti, kar narekuje posebno kmetijsko politiko.

Prizadevanja Pivčeve bodo usmerjena tudi v povečevanje produktivnosti, faktorskega dohodka in neto dodane vrednosti. "Načrtujemo močan investicijski cikel, ki bo usmerjen v tehnološke izboljšave in digitalizacijo, s tem pa tudi v krepitev produktivnosti in konkurenčnosti. Investicije bodo namenjene tudi boju proti podnebnim spremembam," je napovedala.

Dodano vrednost zvišuje tudi krepitev ekološke pridelave hrane, kjer ima Slovenija po mnenju Pivčeve dobre možnosti za napredek. Ob tem je napovedala prizadevanja za dodatno spodbujanje tržne naravnanosti in podjetniškega pristopa pridelovalcev, vendar ne na račun pravične prehranske verige.

Med izzivi, ki jih namerava še naprej naslavljati, je navedla tudi spremembe kmetijske zemljiške politike. "Če tega področja ne bomo uredili, je težko pričakovati, da bodo ljudje vztrajali na kmetijah," je poudarila.

Koritnik napovedal nadaljevanje razprave o anomalijah plačnega sistema

Prav tako je prvo parlamentarno sito prestal kandidat za ministra za javno upravo, 40-letni pravnik, Boštjan Koritnik. Da je bila njegova predstavitev ustrezna, je ocenilo 11 članov odbora, sedem jih je takšnemu sklepu nasprotovalo.

V predstavitvi je napovedal nadaljevanje razprave o anomalijah plačnega sistema v javnem sektorju. Pri tem morajo biti vključeni sindikati, je dejal. "Nismo prišli uničevati sistema, temveč ga nadgraditi," je dodal. Zaveda se, da je prenova plačnega sistema področje, ki ga je zelo nehvaležno urejati, saj je veliko interesov in deležnikov. A dejstvo je, da anomalije v sistemu so. Cilj zagotoviti fleksibilen in stimulativen plačni sistem je ostal neuresničen, posledično pa je višina plače javnih uslužbencev premalo povezana z rezultati dela.

Razpravo o anomalijah sistema, ki jo je začel dosedanji minister, tako nameravajo nadaljevati. Pri tem pa je po Koritnikovih besedah ključno komuniciranje z vsemi deležniki. "Gre za dialog v razmerah, ko vemo, da anomalije so, morda tudi sistemske, a je masa plač žal omejena," je dejal. Po njegovem mnenju je ena od rešitev tudi ustreznejše variabilno nagrajevanje.

"Izziv je povečati variabilni del mase za plače, ne da bi se povečal skupni obseg plač. Tak model je mogoč, pravičen, nagrajeval pa bi nadpovprečno uspešne delavce," je ocenil. V oblikovanje modela morajo biti po njegovih besedah vključeni sindikati, "ki bi jim moral biti prav tako cilj odprava uravnilovke v plačah javnega sektorja".

Sicer pa je Koritnik ocenil, da so v javnem sektorju zelo kakovostni kadri. Seveda so tudi v javnem sektorju manj sposobni kadri, a brez "zadržkov trdim, da so javni uslužbenci v splošnem bistveno več vredni, kot lahko kdo od zunanjih sklepa, v končni fazi po plačah, ki jih prejemajo", je dejal kandidat za ministra, ki tudi sam prihaja iz javnega sektorja, saj je zaposlen na ljubljanski pravni fakulteti.

Posebej je izpostavil tudi področje digitalizacije, s katerim je povezana tudi debirokratizacija. Poudaril je, da je glavni cilj ministrstva za javno upravo na področju informacijske družbe praktično vedno izboljšanje digitalne konkurenčnosti Slovenije. Fokus bo tako nadaljnja digitalizacija javne uprave in poenostavitev procesov, vzpostavitev ustrezno reguliranega poslovnega ekosistema za večjo pravno varnost, s ciljem, da postane Slovenija privlačna za podjetja na področju digitalne ekonomije.

Med konkretnimi ukrepi je omenil uvedbo e-identitete. V javni obravnavi je trenutno predlog zakona o elektronski identiteti in storitvah zaupanja, to je prvi korak. Ključne pa bodo tudi spremembe zakona o informacijski varnosti.

Šircelj napovedal takojšen odziv na posledice novega koronavirusa

Tudi kandidat za ministra za finance v tretji vladi Janeza Janše Andrej Šircelj je uspešno prestal zaslišanje pred odborom DZ za finance. Da je bila njegova predstavitev ustrezna, je glasovalo 11 poslancev, osem jih je bilo proti.

Šircelj je v predstavitvi pred odborom DZ za finance napovedal takojšen odziv na zaostrene razmere zaradi koronavirusa. Kot prvi cilj, za katerega se bo zavzemal na ministrskem položaju, če bo imenovan, je izpostavil stabilnost in vzdržnost javnih financ. "Stanje na tem področju je ugodno," je ugotovil in dodal, da je tako za leto 2020 kot za leto 2021 predviden presežek v vseh blagajnah javnih financ. Prav tako je predvideno nadaljnje zniževanje javnega dolga in zneska plačil obresti, je bil zadovoljen. "A na javne finance je treba pogledati v luči novega koronavirusa, ki ne izbira držav," je menil.

Virus je povzročil ekonomski šok tako na strani ponudbe kot povpraševanja povsod po svetu in kaže, da tako svet kot Evropo vsaj za nekaj četrtletij peha v recesijo. Koliko časa bo ta trajala, je po njegovem mnenju odvisno od tega, kako hitro bomo lahko virus omejili. Zato bo treba narediti rebalans državnega proračuna. "Proračun mora biti razvojen, v smeri, da podjetja čim prej izidejo iz te krize in bodo lahko najhitrejša in najboljša na trgu," je o rebalansu dejal Šircelj. Napovedal ga je že zelo kmalu, do poletja.

V okviru spopada s krizo zaradi koronavirusa namerava najprej oceniti, kaj to pomeni za finančni sistem ter takoj zagotoviti denar za nakup najnujnejše opreme, ki se uporablja za zdravje ljudi. "Likvidnega denarja je dovolj, težava je le, da smo pozni in so cene medtem zrasle," je dejal. Zagotoviti je treba tudi dodatne vire sredstev za bolj proti virusu. Da bi zagotovili zadostna finančna sredstva za spopad z virusom, bi Šircelj razrahljal fiskalno pravilo. "Kot minister bom spoštoval fiskalno pravilo, a zakon določa merila za izjemne okoliščine," je dejal in menil, da epidemija novega koronavirusa zagotovo je izjemna okoliščina.

Rebalans pa bo treba pripraviti tudi zato, ker proračuna za leti 2020 in 2021 po njegovih informacijah ne vsebujeta vseh odhodkov. Ti naj bi bili načrtovani za 350 milijonov evrov prenizko, med drugim naj bi manjkalo 150 milijonov evrov za socialo ter 100 milijonov evrov za plače zaposlenih v osnovnih šolah. "Prva naloga bodočega ministra bo, da pogleda, ali so vse številke točne," je poudaril. Na podlagi te ocene bo nato začrtal finančno in ekonomsko politiko, ki jo bo pod njegovo taktirko vodilo finančno ministrstvo.

Glede davčne politike je dejal, da Finančna uprava RS ne more biti le represivni organ, še posebej ne takrat, ko so kazni nesorazmerne s prekrški. V določenih primerih bi moral zadoščati opomin, je menil in dodal, da je treba davčne postopke administrativno razbremeniti. Napovedal je prenovo davčne zakonodaje. Predlog sprememb pri obdavčitvi tako fizičnih kot pravnih oseb bo pripravila posebna delovna skupina strokovnjakov in Šircelj danes o podrobnostih še ni govoril, je pa poudaril, da koalicijska pogodba znižanja davkov ne predvideva.

Med cilji na položaju ministra pa je navedel še izboljšanje bonitetne ocene Slovenije in povečanje izkoriščenosti evropskih sredstev.

Hojs kot prioriteto izpostavil učinkovito zavarovanje mej

Kot zadnjega je Odbor DZ za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo po približno petih urah razprave potrdil kandidata za notranjega ministra Aleša Hojsa. Za takšen sklep je glasovalo 11 članov odbora, proti pa jih je bilo osem.

Hojs je v predstavitvi pred odborom DZ za notranje zadeve kot prioritete pri svojem delu izpostavil učinkovito zavarovanje mej, zmanjševanje administrativnih obremenitev policistov in "vrnitev policistov v lokalno okolje". "Moje vodilo bo več dejanj in manj filozofiranja," je napovedal.

Kot ključno nalogo ministrstva in policije vidi zagotavljanje varnosti, tako osebne varnosti vsakega državljana kot širše skupne varnosti. Med ukrepi za zagotovitev varnosti je med drugim izpostavil zavarovanje državnih meja. "Prioritetno bomo zavarovali meje, a ne zaradi migrantskega vala, ampak koronavirusa, ki je je resna in konstantna grožnja," je dejal.

Kljub temu, da se je število policistov v zadnjih letih zmanjšalo, ocenjuje, da trenutna kadrovska zasedenost policije v trenutnih razmerah zadostuje za ustrezno zavarovanje meja, a morata biti izpolnjena dva pogoja - da je policija ustrezno opremljena in da so deli meje, ki so najbolj rizični, ustrezno tehnično varovani.

Izrazil je prepričanje, da je treba nadaljevati zapiranje južne meje in da je treba panelno ograjo postaviti na vseh delih, kjer je največja nevarnost za vdor morebitnega novega migrantskega vala. "Gre za nujno preventivo, ki v ničemer ne bo preprečevala običajnega pretoka blaga in ljudi, bo pa že v osnovi zavračala ideje o nezakonitih prestopih meje kogar koli in kjer koli," je dejal.

Da bi lahko policija učinkovito zavarovala južno mejo, bo morala po prepričanju Hojsa dobiti nova pooblastila, zato namerava DZ zaprositi za spremembo dveh ali treh ključnih zakonov. Prvi je zakon o tujcih, "kjer se je vse spremenilo z zadnjo odločbo Evropskega sodišča za človekove pravice, ki je jasno povedalo, da ima država možnost, da si predpiše zakon tudi tako, da je v masovnih prehodih, ko država nima zadosti kadrovskih in drugih možnosti, mogoče te stvari izvajati tudi neindividualno". "Tak zakon bo relativno kmalu na vaših mizah, pri čemer upam, da bo mogoče najti ustrezen dogovor," je dejal.

Relativno hitro bi bilo treba po njegovem mnenju spremeniti tudi zakon o mednarodni zaščiti. Ko namreč nekdo prihaja iz varne države in pri nas vlaga prošnjo za mednarodno zaščito, je treba takšno prošnjo zavreči, saj ni nobenega razloga, da jo vlaga, je dejal.

Po njegovem mnenju bi bilo treba spremeniti tudi zakon o obrambi, in sicer na način, da bi lahko policiji pri migracijah pomagali tudi tisti deli vojske, ki že imajo delno policijska pooblastila, npr. vojaška policija. Ni pa za to, da bi policijska pooblastila kar na splošno prenesli v vojsko. Kar pa, kot je dejal, ni več v njegovi pristojnosti.

Bistvene spremembe Hojs pričakuje pri pregonu najtežjih kaznivih dejanj, pri čemer je bil kritičen do Nacionalnega preiskovalnega urada (NPU). "Ni mogoče reči, da kriminalisti NPU ne opravljajo svojega dela, dejstvo pa je, da to delo ni najbolj učinkovito," je ocenil.

V koaliciji so po njegovih besedah dogovorjeni, da bo vsak minister pripravil tudi predloge, ki bi jih izvedli skupaj. Sam namerava tako že v kratkem po vzoru Avstrije predlagati uvedbo avtocestne policije in združitev vseh organov, ki se ukvarjajo z nadzorom prometa. Pozvati namerava tudi k proučitvi kaznovalne politike za prekrške v prometu. Sam namreč meni, da bi morala biti višina kazni odvisna od prihodkov prekrškarja.

Včeraj zeleno luč dobili Logar, Tonin in Cigler Kralj

Zeleno luč odbora DZ so že v torek dobili kandidat SDS za zunanjega ministra Anže Logar, kandidat za ministra za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Janez Cigler Kralj ter kandidat za ministra za obrambo Matej Tonin.

Delovna telesa presodijo, ali je bila predstavitev kandidata primerna ali ne. Predsedniki odborov o tem najpozneje v 48 urah obvestijo predsednika DZ in mandatarja. Ta lahko nato najpozneje v treh dneh zamenja katerega od kandidatov.

O ministrski listi bodo poslanci glasovali v celoti. Glede na to, da ima nova koalicija zagotovljenih 47 glasov, bi bila zavrnitev liste presenečenje.