Bertie Ahern se je na Brdu pri Kranju sestal s predsednikom vlade Antonom Ropom. "Imela sva zelo plodno razpravo," je pogovore s premierom ocenil Ahern. Ob tem je spomnil, da je irsko predsedstvo uspelo opraviti že veliko dela, mnenja evropskih sogovornikov pa bo upoštevalo pri pripravi nadaljnjih kompromisnih rešitev, saj si želi, da bi bila prihodnja ustavna pogodba EU "zelo uravnotežen dokument".
Irsko predsedstvo se zelo trudi, da bi prišlo do ustreznega soglasja, ustreznega kompromisa v zvezi z ustavno pogodbo in ocenjujem, da je na dobri poti, bližamo se končnemu kompromisu in velikemu uspehu, pa je po pogovorih dejal Rop in dodal, da bo Slovenija pri tem dala svoj prispevek tako s svojimi predlogi kot s seveda svojimi kritikami.
Ahern skuša v sklopu turneje po članicah povezave zbrati poglede in predloge voditeljev držav glede prihodnje ustavne pogodbe EU, ki bo poleg dogovarjanja o prihodnjem predsedniku Evropske komisije osrednja tema vrha EU 17. in 18. junija. Irsko predsedstvo unije je nedavno sicer že obelodanilo nov kompromisni predlog dokumenta, ki je v ponedeljek zunanjim ministrom EU služil kot podlaga za vnovičen zagon medvladnih pogajanj.
Izmenjali smo poglede na ključna vprašanja, ki so še odprta po predložitvi novega kompromisnega predloga, je glede vsebine pogovorov dejal Rop, ki sicer pričakuje, da bo Ahern v okviru turneje deležen še več novih predlogov in idej. Slovenija je imela po Ropovih besedah že do sedaj razmeroma jasna stališča v zvezi s predlogi kompromisa. Z Ahernom sta se sicer pogovarjala predvsem o možnostih prihodnjega sistema sprejemanja odločitev s kvalificirano večino. "Za nas je pomembno, da se ohranita oba pomembna kriterija - število držav, ki glasuje, kot tudi populacija," je dejal Rop in poudaril, da je pomembna tudi ohranitev razmerja med obema kriterijema. Razlika med kriterijema po njegovih besedah ne sme biti večja od predlagane, Slovenija pa si, tako Rop, prizadeva celo za zmanjšanje omenjene razlike.
Slovenija, ki vidi v kompromisnem predlogu še več zanimivih rešitev, po Ropovih besedah pozdravlja tudi predlog glede najnižjega števila poslancev v Evropskem parlamentu. Najnižje število naj bi bilo v predlogu določeno pri petih poslancih na državo, za kar si Slovenija prizadeva že od začetka medvladnih pogajanj. Premier sicer ocenjuje, da bo glede oblikovanja dokončnega besedila ustavne pogodbe potrebne še kar nekaj razprave. "Ocenjujem, da na koncu ne bo potrebno sprejeti nobene takšne rešitve, ki bi bila nesprejemljiva za Slovenijo," je še dejal Rop.
Ahern je dodal, da skuša irsko predsedstvo prisluhniti vsem predlogom in idejam članic EU in jih čimveč vključiti v svoje kompromisne rešitve. Ob tem je tudi spomnil, da je ustavna pogodba EU nadvse pomemben dokument - med drugim namreč opredeljuje prihodnje cilje povezave, vključuje Listino temeljnih pravic, postavlja prihodnji institucionalni okvir povezave. Zato je po njegovem mnenju tudi razumljivo, da dokument zbuja toliko vprašanj in pomislekov in da se z njimi ukvarja toliko ljudi, ustanov in medijev. Ob tem je Ahern izrazil upanje, da bo ob koncu razprave, v katero je predsedstvo vložilo res veliko dela, na mizi ustava, ki jo bodo sprejeli tudi državljani.
Sogovornika sta se pogovarjala tudi o kandidatih za prihodnjega predsednika Evropske komisije. S precej veliko verjetnostjo se približujemo imenu enega od predsednikov vlad, ki je nedvomno tudi velik prijatelj Slovenije, je dejal Rop, ki o konkretnih imenih ni želel govoriti. Po njegovih besedah je imen na seznamu kandidatov zdaj nekoliko manj kot v začetku meseca, ko se je ob robu širitvene slovesnosti v Dublinu sestal z Ahernom. Vsa, ki so sedaj ostala, so dobra imena in EU bo dobila odličnega predsednika Evropske komisije, je prepričan Rop. Med najverjetnejšimi imeni za prihodnjega predsednika komisije se sicer neuradno omenjajo danski premier Anders Fogh Rasmussen, njegov belgijski kolega Guy Verhofstadt in avstrijski kancler Wolfgang Schuessel.
Irski premier je v okviru svoje turneje obiskal že celo vrsto članic povezave. Turnejo je začel v začetku maja na Švedskem in jo nadaljeval na Finskem, v Estoniji, Litvi in Latviji. Pogovore z voditelji članic je nadaljeval na Poljskem, Cipru, v Grčiji in na Malti, mudil pa se je tudi na Portugalskem in v Španiji. V tem tednu bo poleg Slovenije obiskal še Avstrijo, Slovaško in Madžarsko, na Brdo pri Kranju, kjer ga je poleg Ropa sprejel tudi predsednik države Janez Drnovšek, pa je prispel iz Prage.
Aherna sprejel tudi Drnovšek
Irskega premiera je na Brdu pri Kranju sprejel tudi predsednik države Janez Drnovšek. Sogovornika sta se v pogovoru osredotočila na vrsto aktualnih vprašanj EU. Največ pozornosti sta namenila nadaljnjemu poteku medvladne konference in možnostim za sprejem evropske ustavne pogodbe še v času irskega predsedovanja. Drnovšek je ob tem izrekel priznanje svojemu sogovorniku oziroma Irski, ki je navkljub vsem težavam to vprašanje uspela vrniti na dnevni red članic EU. Ahern in Drnovšek sta tako izmenjala poglede na vprašanja prihodnje sestave Evropske komisije, odločanja s kvalificirano večino, preambule nove pogodbe in nasploh vprašanja enakosti in enakopravnosti držav v razširjeni EU.
Izrazila sta upanje, da bo evropska ustavna pogodba sprejeta navkljub dejstvu, da vse več držav napoveduje izvedbo referenduma o njej. Irski predsednik vlade je v pogovoru izpostavil tudi poudarek, ki ga je v zadnjih mesecih Irska namenila politiki novega sosedstva, ki se dobro razvija. Nekaj besed sta namenila tudi vprašanju možnega članstva Turčije v EU.
V nadaljevanju pogovora je na željo svojega sogovornika predsednik Drnovšek predstavil slovensko oceno položaja na prostoru nekdanje Jugoslavije. Opozoril je na resnost položaja na Kosovu in možnost nadaljnjega zaostrovanja tamkajšnjih razmer. Na podlagi pogovorov s sogovorniki iz regije je slovenski predsednik izpostavil njihovo željo po vključitvi v Evropsko unijo. "Evropska perspektiva daje temu območju poseben stabilizacijski pomen," je še poudaril Drnovšek.
