Predsedovanje za več prestiža?

Vlada bo reformno pogodbo EU po podpisu v Lizboni 13. decembra v ratifikacijo državnemu zboru poslala 20. decembra, je v Ljubljani napovedal zunanji minister Dimitrij Rupel. Pri tem je dodal pričakovanje, da bo nova pogodba, ki se je bo po njegovih besedah najverjetneje prijelo ime Lizbonska, v EU ratificirana do januarja oziroma februarja 2009 in torej še pravočasno pred junijskimi volitvami v Evropski parlament tistega leta.

S tem bi bila Slovenija ena prvih držav članic EU, ki bi ratificirala novo reformno pogodbo. To je tudi ena glavnih odgovornosti Slovenije, ki bo čez slab mesec dni prevzela predsedovanje 27-članski povezavi, je povedal Rupel na mednarodni konferenci pred začetkom predsedovanja Slovenije EU z naslovom Konkurenčnost, rast in kohezija - prednostne naloge slovenskega predsedovanja, ki se je danes začela v Ljubljani.

Srečanje Rupel – Store

Zunanji minister Dimitrij Rupel in njegov norveški kolega Jonas Gahr Store sta danes na srečanju v Ljubljani največ pozornosti namenila dvostranskemu sodelovanju in evropskim temam. Rupel je v izjavi za javnost po srečanju ocenil, da je sodelovanje med državama uspešno, in pozdravil pripravljenost Norveške na podporo Sloveniji v času predsedovanja EU.

Rupel in Store sta veliko pozornosti posvetila tudi slovenskemu predsedovanju EU v prvi polovici prihodnjega leta, pri čemer je Rupel izpostavil energetsko varnost in podnebne spremembe. Norveškemu kolegu je predstavil tudi slovenski pogled na vprašanje prihodnjega statusa Kosova, ki bo ena od najbolj perečih tem slovenskega predsedovanja EU. Kot je dejal, je od norveškega kolega dobil zagotovilo, da bo Norveška v tem času aktivno sodelovala pri reševanju tega problema. Slovenija in Norveška imata po Ruplovih besedah tudi podobne poglede na prihodnost zveze Nato.

Večja prepoznavnost?

Rupel je sicer na konferenci, ki jo pripravljata Center za mednarodne odnose ljubljanske fakultete za družbene vede in Transevropsko združenje za evropske študije (Tepsa), podrobneje predstavil prioritete slovenskega predsedovanja EU, od energetskih in okoljskih vprašanj, do evropske perspektive za Zahodni Balkan in medkulturnega dialoga. Pri tem je izpostavil veliko odgovornost, ki s predsedovanjem EU leži pred Slovenijo. Hkrati je to "izziv, pa tudi priložnost za večjo prepoznavnost Slovenije in upam, da tudi za povečanje prestiža", je dejal minister. Poudaril je še, da si je Slovenija zaupanje vodenja skupnosti s skoraj 500 milijoni prebivalcev tudi prislužila. Pri tem je izpostavil predvsem uspešen prevzem evra 1. januarja letos in skorajšnjo pridružitev schengenskemu prostoru, ki se bo udejanjila 21. decembra.

Prednost – majhnost in mladost

Posredno mu je pritrdil tudi generalni sekretar Tepsa Graham Avery, ki je dejal, da imajo male države običajno boljše predsedovanje EU kot velike. Slovenija pa je poleg tega še nova država, stara 16 let, je še poudaril Avery, ki je sicer tudi častni direktor Evropske komisije. Tepsa, ki jo vodi, pa je po njegovih besedah predvsem "proevropsko združenje think-tankov", ki skuša evropske teme prinesti na nacionalno raven.

Prioriteta - Kosovo

Ob pojasnjevanju prioritet slovenskega predsedovanja je Rupel izpostavil predvsem vprašanje statusa Kosova in menil, da je potrebno to vprašanje nujno rešiti. V tej luči se je zavzel za evropsko perspektivo držav Zahodnega Balkana, kar bi po njegovem mnenju lahko pripomoglo tudi pri reševanju kosovskega vprašanja. Slovenija bi bila sicer vesela, če bi se to vprašanje rešilo že pred slovenskim predsedovanjem, vendar se bo s tem vprašanjem spopadla tudi sama, je še dejal Rupel in izpostavil, da je Kosovo v prvi vrsti evropski problem in "lakmusov test" skupne varnostne in zunanje politike ter enotnosti Evrope.

Dotaknil pa se je tudi bližnjevzhodnega vprašanja in pojasnil nekaj podrobnosti z mirovne konference v Annapolisu, ki se je je prejšnji teden udeležil tudi sam. Kot je dejal, je konferenca pomenila nekakšen preboj, saj je bližnjevzhodni mirovni proces dobil podporo vsega sveta, po drugi strani pa je za to "dozorel tudi čas". To je po Ruplovih besedah dejal tudi izraelski premier Ehud Olmert.

Rupel je na vprašanje egiptovskega veleposlanika v Sloveniji Ahmeda Faruka še zagotovil, da bo Slovenija v imenu EU skušala pomagati pri procesu, "kolikor se le da". Kot je pojasnil, je EU namreč obljubila pomoč pri vzpostavljanju palestinske države, medtem ko odgovornost za "motivacijo Izraelcev" nosijo predvsem ZDA. In ZDA so s konferenco v Annapolisu dokazale, da so prevzele večjo vlogo, je še dejal Rupel.