"Naša regija je regija, ki združuje narode, ki so včasih živeli na nasprotnih straneh," je po srečanju dejala Pirc Musarjeva in dodala, da je Evropska unija združena v miru in odprta za države, ki si delijo iste vrednote. "Skupna valuta je evro, prava valuta pa je tudi sprejemanje različnosti."
Poudarila je pomenih dobrih sosedskih odnosov, ki so po njenih besedah temelji Evropske unije. "Družijo nas tudi manjšine, ki so mostovi med državami."
Avstriji, Italiji, Hrvaški in Madžarski se je predsednica države zahvalila tudi za pomoč, ki so jo ponudile takoj po poplavah avgusta lani. "Prav sosednje države so bile prve, ki so nam ponudile pomoč," je povedala Pirc Musarjeva. Vlade vseh držav, tudi slovensko, je pozvala, naj odpravijo nadzore na meji, saj da so "odprte meje v regiji največja prednost schengenskega območja". Ob tem je Pirc Musarjeva izrazila podporo migracijskemu paktu, ki so ga v začetku aprila potrdili poslanci v evropskem parlamentu.
Slovenska predsednica države je kot gostiteljica predsednikom sosednjih držav ob svetovnem dnevu Zemlje podarila sadike lipe.
Na povabilo predsednice republike so se srečanja, ki je ena izmed najpomembnejših zunanjepolitičnih dejavnosti v okviru praznovanja obletnice, udeležili italijanski predsednik Sergio Mattarella, avstrijski predsednik Alexander van der Bellen, hrvaški predsednik Zoran Milanović in madžarski predsednik Tamas Sulyok.
Hrvaški predsednik Zoran Milanović je dejal, da razume ravnanje Slovenije v odziv na odločitev Italije, menil pa, da obstaja politična volja, da se nadzora na meji e bo več podaljševalo. "Moramo se vrniti na osnovne nastavitve schengna, to je svobodno gibanje," je dejal.
Pirc Musarjeva je poudarila tudi pomen širitve kot enega najmočnejših geopolitičnih orodij unije in podporo pridružitvi novih članic, zlasti z Zahodnega Balkana, kar podpirajo države vseh danes zbranih predsednikov. Zavezanost Madžarske nadaljnji širitvi je poudaril tudi madžarski predsednik Tamas Sulyok, čigar država bo kmalu prevzela predsedovanje Evropski uniji. V tem okviru je napovedal tudi organizacijo vrha EU - Zahodni Balkan.
Milanović je ob tem menil, da ni vse v izpolnjevanju kriterijev, temveč je veliko odvisno tudi od politike, kar da je botrovalo temu, da nekatere države le počasi napredujejo. Tudi predsednik Avstrije Alexander van der Bellen je pomenil pomen širitve, češ da je tudi v našem varnostnem interesu, da so naše sosede skupaj z nami v EU. Se pa je treba na širitve po njegovih besedah pripraviti s potrebnimi spremembami.
Italijanski predsednik Sergio Mattarella je med potrebnimi reformami v prihodnosti omenil okrepitev konkurenčnosti, razvoj skupne obrambe in tudi spremembe v procesu odločanja, ki da mora v odzivanju na probleme postati hitrejši. Tako Italija kot Slovenija sta v skupini držav, ki se zavzemata za odločanje s kvalificirano večino o zunanji in varnostni politiki unije.
Hrvaški predsednik je po drugi strani danes izrazil nasprotovanje tem prizadevanjem, češ da moramo ohraniti odločanje s soglasjem. Podobno kot madžarski predsednik je tudi Milanović izrazil skepso v težnje po izjemno tesnem povezovanju znotraj EU, ki da je iz unije popeljala tudi Veliko Britanijo. Po njegovem prepričanju je treba ubrati neke vrste sredinsko pot.
Vedno večja integracija bo po mnenju Sulyoka, ki meni, da nas različna mnenja krepijo, vodila v šibkejšo Evropo, medtem ko Madžarska verjame v zavezništvo neodvisnih držav.
Predsedniki vseh sosednjih držav so se v Sloveniji sešli prvič po 24. juniju 2011, ko jih je ob 20. obletnici samostojnosti države gostil takratni predsednik Danilo Türk.
KOMENTARJI (172)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.