Vpogled v gradivo SDV ali dostop do obveščevalnih podatkov?

Iz kabineta predsednika vlade so sporočili, da je premier Borut Pahor v sredo sklical sestanek predsednikov parlamentarnih strank in vodij poslanskih skupin, na katerem bodo govorili o noveli zakona o arhivu RS, še preden bo obravnavana v državnem zboru.

Sestanek je sicer predlagal predsednik SDS Janez Janša zaradi težav z dostopom do gradiva v arhivu RS, ki ga je imel publicist Igor Omerza. Omerza namreč ni mogel dobiti določenega materiala iz arhiva, ker je direktor Slovenske obveščevalno-varnostne agencije (Sova) ta material oktobra 2010 označil z oznako tajno. Po mnenju SDS je vlada s tem kršila zakon, saj je v njem zapisano, da je ves material v arhivu RS javen. Janša je ob tem pozval tudi k razrešitvi direktorja Arhiva RS Dragana Matića in direktorja Sove Sebastjana Selana.

Glede novele zakona o arhivu, ki jo je predlagala vlada, pa Janša meni, da je to storila zato, da bi tudi formalno zaprla ta del arhiva za javnost. V SDS se s tem ne strinjajo, saj menijo, da želi vlada z novelo zakona le prikriti delovanje nekdanje tajne politične policije SDV.

Po mnenju Rajka Pirnata je vpogled v nekatere dokumente nekdanje Službe državne varnosti onemogočil Arhiv RS, ki je nezakonito prekinil postopek o vpogledu v želeno dokumentacijo.

Če Arhiv RS ne bi prekinil postopka, bi namreč moral odločiti in dovoliti vpogled določene dokumente SDV, pojasnjuje Pirnat. "Arhiv preprosto ni odločil o zahtevi za dostop do teh podatkov, medtem pa bo spremenjen zakon ter potem bo odločil na podlagi novega zakona in pravno pravilno zavrnil dostop," pravi Pirnat, ki sicer dopušča možnost, da vlada spremeni zakon, če meni, da je preveč odprl dostop do teh gradiv.

Vlada je namreč po nujnem postopku v parlamentarno proceduro poslala predlog novele zakona o varstvu dokumentarnega in arhivskega gradiva ter arhivih, spremembe pa se nanašajo tudi na področje arhivskega gradiva, ki vsebuje podatke obveščevalno-varnostnih služb, občutljive zaradi varstva človekovih pravic in nacionalne varnosti.

Sicer pa je Pahor v državnem zboru na poslansko vprašanje Zvonka Černača glede te problematike dejal, da vlada nima političnega interesa, da bi ščitila tiste, ki so nelegitimno ali protipravno delovali v času bivšega režima. Černač je namreč na premierja naslovil vprašanje o po njegovem mnenju protipravnem omejevanju dostopa do javnega arhivskega gradiva nekdanje Službe državne varnosti (SDV). Zanimalo ga je tudi, ali bo zagotovil, da se bo nemudoma prenehalo s kršenjem zakona ter sprostilo dostop do javnih arhivov ter ali bo razrešil direktorja Arhiva RS Dragana Matića in direktorja Slovenske obveščevalno-varnostne agencije (Sova) Sebastjana Selana ter proti njima sprožil ustrezne disciplinske in kazenske postopke.

Kot je pojasnil Pahor, je zaradi nekaterih odločitev, ki se vsaj nekaterim zdijo sporne, odločil, da sprejme pobudo predsednika SDS in skliče posvet predsednikov strank ter vodij poslanskih skupin v zvezi z novelo zakona o varstvu dokumentarnega in arhivskega gradiva ter arhivih. O noveli se bodo posvetovali, še preden jo bo obravnaval DZ in če bodo po tem ocenili, da novela ni dobra ali potrebna, bi lahko stališče tudi spremenili. Sedaj je po njegovih besedah vlada prepričana, da je novela najboljša rešitev za nastali problem.

Sicer pa je direktorjema Arhiva RS in Sove ter sekretarju nacionalnega sveta za varnost naročil, da najpozneje do srede oddajo poročilo. Slednje bo po napovedih premierja dostopno tudi javnosti in iz njega bo razvidno, kako so oni videli problem, mogoče pa bo ugotoviti tudi, ali so res ravnali nezakonito.

Pahor je še dejal, da predmet spora ni arhivsko gradivo SDV, ki bi nastalo v zvezi z notranjepolitičnim delovanjem te službe, ampak v zvezi z njenim klasičnim obveščevalnim in protiobveščevalnim delom v tujini.

Pahor opozarja, da je bil postopek zahteve publicista Igorja Omerze za vpogled v arhiv prekinjen in ne končan ter da tu ni bilo nobenih navodil politike. Igor Omerza naj bi iz Arhiva RS želel dobiti gradivo nekdanje Službe državne varnosti (SDV), ki je delovala v nekdanji Jugoslaviji. Vpogled v to gradivo naj bi Arhiv RS še leta 2009 omogočil neki mladi raziskovalki.

Neupravičen sklep o prekinitvi postopka po mnenju pravnika Rajka Pirnata še ne pomeni kaznivega dejanja. "Težko bi pripisoval kakšno kazensko odgovornost, čeprav je bila podana takšna ovadba. Če pa se onemogoča dostop, da bi se prikrilo kakšno kaznivo dejanje, to pa je druga stvar," pravi pravni strokovnjak.

Po njegovi oceni ni sporno, da je Sova naknadno označila dokumente kot zaupne. Če obstajajo vsebinski razlogi, da so ti papirji označeni kot tajni, jih Sova lahko tako opredeli, pojasnjuje.

Vendar pa to ne pomeni, da dostop do takšnega dokumenta ni mogoč, poudarja Pirnat. Kot pojasnjuje, zakon o varstvu dokumentarnega in arhivskega gradiva zelo izrecno ter v celoti dovoljuje dostop do dokumentacije iz tistega obdobja.

Sicer pa Pirnat opozarja, da "celotno zaledje teh dogodkov pomeni izogibanje izvrševanju zakona o varstvu dokumentarnega in arhivskega gradiva ter arhivih, in to na vseh ravneh – na ravni Arhiva RS, na ravni Sove, na ravni ministrstva za kulturo in na ravni vlade".

Na razpravo so se že odzvali v LDS. Pravijo, da so v stranki, ki je naslednica ZSMS, ''katere vidni člani so bili tudi žrtve metod Službe državne varnosti'', prvi za razčiščevanje njenih metod in delovanja in tako tudi za dostopnost do arhivskega gradiva. Po besedah vodje poslanske skupine LDS Boruta Sajovica še posebej nasprotujejo ''prikrivanju kriminalnih dejanj ne glede na to, kdo je bil njihov naročnik''. Zavzemajo se za to, da bi o dosegljivosti dokumentov v prihodnje odločala posebna komisija.