Svoja stališča do odnosov s Hrvaško, pravne države, zdravstva in možnih vladnih koalicij so v četrtek zvečer soočili Anton Rop (LDS) , Janez Janša (SDS), Borut Pahor (ZLSD), Andrej Bajuk (NSi), Janez Podobnik (SLS), Anton Rous (DeSUS), Zmago Jelinčič (SNS), Dominik Černjak (SMS), Boris Popovič (Slovenija je naša) in Franci Kek (Aktivna Slovenija).
O vlogi pravosodja v velikih aferah
Prvaki desetih političnih strank so odgovarjali tudi na vprašanja o stanju pravne države, predvsem v luči nedavnih afer, kot so Orion, SIB, Zbiljski gaj, operacijske mize. Andrej Bajuk je na vprašanje, zakaj so omenjene afere še brez sodnega epiloga, odgovoril, da "za kaj takšnega ni politične volje in enakosti pred zakonom". Tudi Popovič je zatrdil, da so "policija, sodstvo in tožilstvo pod vplivom političnih sil".
Janez Janša je dejal, da je "treba predvsem depolitizirati tožilstvo", prepričan je tudi v dvojna merila organov pregona, kar se je po njegovem pokazalo tudi v primeru tržiškega župana in kandidata SDS Pavla Ruparja. Da imajo "organi pregona pri preganjanju gospodarskega kriminala dvojna merila", je prepričan tudi Franci Kek, odgovornost za takšno stanje pa pripisuje predvsem tožilcem. Po mnenju Zmaga Jelinčiča pa so tožilci in sodniki nesposobni in "politično podložni, vodstvo policije pa bi moral premier Anton Rop že zdavnaj zamenjati". Tudi Dominik Černjak je dejal, da o enakopravnosti pred zakonom v Sloveniji ne moremo govoriti, še posebej pa je izpostavil problematiko sodnih zaostankov in finančne nediscipline.
"Politika na odločitve sodišča ne sme vplivati", na očitke odgovarja Anton Rop. V slovenskem sodstvu težave sicer so, priznava predsednik vlade, predvsem pa je treba razbremeniti sodišča. Opozoril je še na posebno strategijo boja proti gospodarskemu kriminalu in spomnil, da je vrhovno sodišče v enem primeru afere Orion že razsodilo. Borut Pahor pa je na vprašanje, ali je policija pod vplivom politike, odvrnil, da ga "notranji minister Rado Bohinc kot predsednika stranke ni nikoli vprašal, kako naj ukrepa".
Čakalne dobe v zdravstvu
V razpravi o načinih za odpravo čakalnih dob je Rop dejal, da je država v zadnjem mandatu za njihovo skrajšanje namenila kar 20 milijard tolarjev ter da so se pri mnogih operacijah čakalne dobe že zmanjšale, istočasno pa se je povečalo število operacij. Prvak SDS Janša pa je te trditvi oporekal rekoč, da "podatki ZZZS kažejo, da so se za nekatere vrste operacij čakalne dobe še celo povečale, zmanjšale da so se le pri operacijah sive mrene, kolka in pri operacijah na odprtem srcu".
Ob tem je Borut Pahor dejal, da bi bil po njegovem mnenju "dober predlog rahlega povečanja zdravstveni prispevkov, saj bi se s tem denarjem lahko kupili dragi aparati, kar bi takoj občutno zmanjšalo čakalne dobe".
Po prepričanju Jelinčiča bi bila "najboljša rešitev za čakalne dobe predvsem privatizacija zdravstva", predsednik NSi Bajuk pa rešitev vidi "v boljšem upravljanju sredstev za zdravstvo, poleg tega po njegovem mnenju ta dejavnost potrebuje več reda in spoštovanja zakonov", v zdravstvo pa bi bilo "treba vključiti tudi podjetniški pristop, saj je sedanji način plačevanja zdravnikov po njegovem prepričanju nesmiseln". Kek je med ukrepi za skrajševanje čakalnih dob predlagal vpeljavo enotne čakalne dobe za celo Slovenijo ter uveljavitev alternativne medicine, glede na to, da primanjkuje zdravnikov, pa bi po njegovem prepričanju morali štipendirati mlade študente medicine in spodbujati preventivo.
Predsednik SMS meni, da je treba v zdravstvu "zagotoviti več sredstev za kadre in opremo, je prepričan Černjak. Predsednik SJN Popovič pa je kot rešitev za čakalne dobe v zdravstvu navedel uvedbo podjetniškega pristopa v zdravstvo.
Odnos do Hrvaške
Glede dogovora s Hrvaško o izogibanju incidentov je Janez Podobnik dejal, da "če bo ta dogovor poslabšal pogajalsko izhodišče Slovenije, potem k takšnemu dogovoru ne velja pristopiti". Janez Janša je ob tem ocenil, da "vlada le nekaj dni pred volitvami ne bi smela nastopati s takšnimi predlogi, saj je to le poceni nabiranje političnih točk", kritiziral pa je vladno izjavo, da ne nameravajo več podpirati vstopa Hrvaške v Evropsko unijo. Na to je Anton Rop pojasnil, da "Slovenija ne more podpirati vstopa Hrvaške v Evropsko unijo glede na stalne incidente, ki se dogajajo v Piranskem zalivu".
Borut Pahor pa je poudaril, da se mora Slovenija "pripraviti na arbitražo in jasno povedati, kaj smatra za svoje ozemlje". Zmago Jelinčič pa je na razpravo o tem vprašanju pripomnil, da se "Slovenija skuša dogovarjati, Hrvaška pa se iz nje norčuje". Ob tem pa je predlagal razpis referenduma o vstopu Hrvaške v EU, tako kot so to storili Francozi na račun Turkov.
Zadnji vladni ukrepi so po prepričanju Borisa Popoviča za to vlado že prepozni, izrazil pa je upanje, da bo naslednja vlada "delala v duhu dobrososedskih odnosov med državama", saj po njegovem mnenju na lokalni ravni sporov ni, ampak se problemi vedno pojavljajo takrat, ko je ena od vpletenih strani v volilnem obdobju. Anton Rous je v zvezi s tem dejal, da se Slovenci ne bi smeli "vsak posebej hoditi kregat na mejo", ampak reševanje teh vprašanje prepustiti državi. Arbitraža je po mnenju predsednika NSi Andreja Bajuka "skrajna možnost, Slovenija pa bi morala voditi pogajanja na podlagi jasnih stališč". Dominik S. Černjak je ocenil, da je bila "slovenska diplomacija vsa leta tiha, zdaj se pa gre vojsko", Franci Kek pa je zatrdil, da "slovenski predvolilni izleti na Reko škodijo slovenskemu gospodarstvu".
O možnih povezavah po volitvah
Glede možnih vladnih koalicij po državnozborskih volitvah Jelinčič napoveduje, da bo "šla SNS v vlado s tisto stranko, ki bo na volitvah zbrala absolutno večino". Na vprašanje, ali bi ZLSD sodelovala v koaliciji brez LDS, je Borut Pahor odgovoril, da "LDS ni merilo za odločitev", merilo je le program, saj si želijo programsko sorodno vlado. V koalicijo z LDS pa ne bi šla ljudska stranka, pravi Podobnik. Janez Janša je dejal, da je SDS že v koaliciji, ki je trdna (koalicija Slovenija), pa "tudi po volitvah bi preferiral stranke ki so trenutno v opoziciji". Rop je napovedal, da "LDS ne more sestaviti koalicije s strankami, ki svojo politiko bazirajo na diskvalifikacijah in obtoževanjih". Černjak pravi, da "stranka mladih enega koalicijskega partnerja že ima, in sicer DeSUS", Rous pa je napovedal, da bi se "pridružili tisti koaliciji, ki bo uresničevala interese upokojencev". V SJN bi se pridružili koaliciji, ki bi zagotavljala uresničevanje večine njenega programa, je dejal Popovič, Franci Kek pa je poudaril, da bi se AS odločila za stranke, ki ponujajo strokovne in neskorumpirane kadre.
