Slovenski in hrvaški predsednik, Janez Drnovšek in Stipe Mesić sta na pogovorih v hrvaškem obmejnem kraju Miljana izpostavila dobro sodelovanje med državama, tako obmejno kot gospodarsko. Glede odprtega vprašanja meje sta se zavzela za dvostransko reševanje, če bi vladi ugotovili, da to ni možno, pa za posredovanje tretjega. Ob tem sta ob 30. obletnici Osimskih sporazumov izpostavila, da so ti rešili vsa vprašanja med Italijo in SFRJ, ki se jih več ne more in ne sme odpirati.
"Z Osimskimi sporazumi je takratna Jugoslavija razrešila vsa vprašanja z Italijo, tako mejna kot glede nepremičnin ter vojnih škod, kot tudi glede nekdanjih optantov in njihove lastnine," je po pogovorih poudaril Drnovšek na skupni novinarski konferenci ter izpostavil, da se teh vprašanj ne more in ne sme več odpirati. Kot je dodal, vprašanja, ki so bila rešena v tem sporazumu ne morejo biti predmet pogajanj z Evropsko unijo ali komer koli drugim.
"Osimski sporazumi so rešili vprašanje nepremičnin, tako za Slovenijo kot Hrvaško, saj sta naslednici tega sporazuma, v katerih je Italija nedvoumno pristala, da se namesto nepremičnin v naravi izplačajo odškodnine za nepremičnine, ki so ostale v takratni Jugoslaviji. To je bilo potrjeno še z Rimskimi sporazumi iz leta 1984 in to je trdna pravna osnova, ki velja in se je ne sme izpodbijati," je dejal Drnovšek, z njim pa se je strinjal tudi Mesić.
Glede odprtega vprašanja slovensko-hrvaške meje pa je Drnovšek izpostavil, da je vedno menil, da bi ga bilo najbolje rešiti dvostransko, z dvostranskim sporazumom, na kar kaže tudi sporazum o meji, ki sta ga leta 2001 dosegla s takratnim hrvaškim premierom Ivico Račanom. "Če bi vladi ugotovili, da pogajalskih možnosti ni več, pa bi bilo najbolje, da se čimprej odločita za mednarodno sodišče" oziroma posredovanje tretjega, je dejal. Kdo bi bil arbiter, pa bi se seveda dogovorili vladi, sta se strinjala predsednika.
Mesić se je prav tako zavzel za dvostransko reševanje vprašanja meje, morda tudi, da bi ga zamrznili ali našli začasne rešitve, če pa dvostransko državi ne bi našli rešitve, meni, da bi ga morali posredovati Meddržavnemu sodišču v Haagu. Dvostransko bi bilo po njegovi oceni moč najti rešitev, če bi za mizo sedli strokovnjaki obeh strani in "identificirali črto kopenske meje, saj je določena v tem smislu, da so meje bivših republik postale meje novonastalih držav", s čimer je mislil na mnenje Badinterjeve komisije. Ko bo "identificirana meja na kopnem, pa se da z matematično natančnostjo ob uporabi mednarodnih konvencij ugotoviti tudi črto na morju," je dejal. Kot je še izpostavil, pa bi morali državi, tudi če bi se odločili za morebitno posredovanje tretjega, še naprej dogovarjati, reševati vprašanje ribolovne cone, pomorskega prometa.
To je tretje letošnje neformalno srečanje slovenskega in hrvaškega predsednika, potem ko sta se sredi oktobra v Zagrebu sešla ob robu srečanja srednjeevropskih predsednikov in marca na Bizeljskem. Njegov namen pa je nadaljevanje pogovorov za krepitev dobrososedskega in vsestranskega sodelovanja ter dialoga o aktualnih evropskih in drugih mednarodnih vprašanjih.
