Predsednik zadržal podpis zakona

Predsednik Janez Drnovšek namreč meni, da gre Slovenija namreč s tem zakonom korak nazaj v demokratičnih in etičnih standardih, saj se krčijo pravice prosilcev za azil. Drnovšek razmišlja celo o ustavni presoji. Predsednik se sicer po mnenju pravnih strokovnjakov razglasitvi zakona ne more izogniti, saj bi se s tem namreč postavil nad ustavo in parlament.

Zaradi tega bi se postavilo vprašanje njegovega ustavnega ravnanja, sledila bi lahko celo ustavna obtožba. Slovenska ustava predsedniku republike nalaga, da zakon razglasi najkasneje osem dni od dne sprejetja v državnem zboru. V tem času lahko državni svet na zakon poda veto.

Poskus uveljavljanja absolutnega zakonodajnega reda?

Drnovšek je sicer za najnovejšo številko tednika Mladina povedal, da razmišlja o tem, da zakona sploh ne bi podpisal. "S tem bi predsednik uveljavil nekaj, kar slovenska ustava ne pozna. To je absolutni zakonodajni red," je povedal pravni svetovalec DZ Miro Cerar. Na ta način bi lahko namreč katerikoli zakon, ki mu ne bi ustrezal, zaustavil, je še pojasnil Cerar. Velika slabost slovenskega sistema je po mnenju Cerarja to, da predsednik države pred ustavnim sodiščem ne more zahtevati presoje ustavnosti. Predsednik države pa bi se lahko na ustavno sodišče obrnil s pobudo, ker nedvomno obstaja njegov pravni interes, je še dodal Cerar.

Strokovna literatura ob morebitni predsednikovi zavrnitvi razglasitve zakona omenja le dve rešitvi, in sicer da zakon naknadno razglasi državni zbor sam, saj mora biti sprejeti zakon po ustavi razglašen, ali da državni zbor proti predsedniku države sproži ustavni spor.

Kot je znano, so sprejetju zakona o azilu nasprotovali LDS, SD in nevladne organizacije. Visoki komisariat ZN za begunce (UNHCR) je po sprejemu zakona izrazil razočaranje nad sprejetjem novele zakona o azilu. Zato si bo v skladu s svojim mandatom še naprej prizadeval sodelovati s slovensko vlado z namenom, da bodo vsi ljudje, ki potrebujejo mednarodno zaščito in do katere so upravičeni po mednarodni zakonodaji, lahko vstopili na ozemlje Slovenije in to zaščito tudi prejeli. UNHCR je sicer ves čas opozarjal, da lahko Slovenija s sprejetimi spremembami krši mednarodno zakonodajo, h kateri se je zavezala, saj z njimi niža raven obravnave prosilcev za azil pod norme, podane v mednarodnih standardih.

V primeru nerazglasitve zakona bi Drnovšek kršil ustavo

Drnovšek še ni uradno obvestil predsednika državnega zbora Franceta Cukjatija, da ne bo razglasil nedavno sprejete novele zakona o azilu, so sporočili iz službe za odnose z javnostmi državnega zbora. V zvezi z napovedmi predsednika republike, da ne bo razglasil omenjene zakonske novele, so v državnem zboru prepričani, da bi v tem primeru predsednik države kršil ustavo.

"Ustava ne daje predsedniku republike v zvezi z razglasitvijo zakona nobenih dodatnih pooblastil. Gre za njegovo ustavno dolžnost. Predsednik republike je dolžan zakon razglasiti v osmih dneh po njegovem sprejemu. Če tega ne stori krši ustavo," je zapisano v mnenju, ki so ga poslali iz državnega zbora.